Marijan Brecelj (politik): Razlika med redakcijama

Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je zasedal dokaj visoke funkcije v partijski organizaciji tako v Sloveniji kot tudi v zveznih partijskih organih (član CK KPS/ZKJ 1948-82 in CK ZKJ 1958-64; vmes tudi član (razširjenega) predsedstva CK ZKS 1974-78). Med drugim je bil še predsednik Turistične zveze Jugoslavije in Planinske zveze Jugoslavije (1961-73), tersaj je bil znan planinec. Bil je član (ožjih) vodstev SZDL Slovenije in Jugoslavije vse do svoje smrti ter po upokojitvi (1982) tudi član Sveta federacije. Napisal je večje število razprav in člankov o organizaciji ljudske oblasti in delegatskem sistemu v Sloveniji, ter kratko [[zgodovina|zgodovino]] Osvobodilne fronte. Kot eden redkih politikov leta 1981 postal tudi častni doktor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani.]] Med soustanovitelji [[OF]] iz vrst simpatizerjev-sopotnikov [[KPS]], ki so se vključili vanjo šele med vojno ali po njej, se je v partijsko-politični hierarhiji povzpel relativno najvišje (tako kot nekoliko nižje rangirana [[Zoran Polič]] in [[Tone Fajfar]] ter seveda [[Josip Vidmar]], ni bil nikoli "postavljen na stranski tir" oz. izločen iz političnega življenja, kakor je bil krščanski socialist [[Edvard Kocbek]] in zatem manj opazno in radikalno še Sokola in kasnejša komunista [[Josip Rus]] in [[Franjo Lubej]]), vendar je vseskozi ostal tik pod vrhom (že leta 1950 je bil predlagan za člana politbiroja KPS, kar je bilo takrat zavrnjeno iz Beograda in so ga v zapisnikih sestankov vodili pod oznako "prisotni še"), torej nikoli ni bil vključen v najožji krog odločevalcev, čepravin je užival relativno visokvečji ugled, kot pa je bil njegov dejanski vpliv.