Marijan Brecelj (politik): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 22:
Rodil se je v družini goriškega politika in zdravnika [[Anton Brecelj|Antona Breclja]]. Leta 1933 je [[diploma|diplomiral]] na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|ljubljanski Pravni fakulteti]] in prav tam 1934 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Kot študent je deloval v katoliškem društvu slovenskih študentov [[Zarja (društvo)|Zarja]] in bil tudi kasneje somišljenik krščanskosocialističnega gibanja, ki je bilo povezano s komunisti. Leta 1931 je bil izvoljen za predsednika Zveze slušateljev ljubljanske univerze; policija ga je zaradi sodelovanja v študentskih akcijah, stavkah in demonstracijah za krajši čas zaprla in 1932 postavila pred [[sodišče]]. Po končanem študiju je bil [[odvetnik]], se vključil v klub ''Beseda'' ter deloval v ''Jugoslovanski strokovni zvezi'', pri kateri je bil eno leto tudi tajnik in si prizadeval za politično in organizacijsko krepitev enotnosti delavstva in levo usmerjenih izobražencev. Leta 1941 se je vključil v [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] in do junija 1942 ilegalno živel v Ljubljani. Ob ustanovitvi [[Glavni štab Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije|glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet]] junija 1941 je postal njegov član. Sodeloval je pri opravljanju njegovih splošnih nalog in narodne zaščite ter kot aktivist OF med [[krščanski socialisti|krščanskimi socialisti]]. V začetku junija 1942 je odšel v partizane in bil do konca leta sanitetni referent pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih čet. Januarja 1943 je postal član Izvršnega odbora [[OF]], v katerem je aprila prevzel funkcijo organizacijskega sekretarja, ki jo je opravljal tudi še po koncu vojne. Sodeloval je pri sestavi in uresničevanju [[dolomitska izjava|Dolomitske izjave]]. Maja 1943 je postal član [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]]. Na [[Kočevski zbor|kočevskem zboru]] je bil izvoljen v plenum OF in predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ter v slovensko delegacijo za [[AVNOJ|2. zasedanje Avnoja]], in se udeležil zasedanja v [[Jajce, Bosna|Jajcu]]. Po 1. zasedanju [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS]] 19. februarja 1944 v [[Črnomelj|Črnomlju]] je kot član predsedstva usklajeval delo njenih odsekov, komisij in zavodov ter opravil pomembno delo pri graditvi oblasti in slovenske državnosti med narodnoosvobodilno borbo in po njej; na tem področju je bil najtesnejši sodelavec [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]].
 
5. maja 1945 je v Ajdovščini postal podpredsednik [[Narodna vlada Slovenije|Narodne vlada Slovenije]]. Po osvoboditvi je delal v vrhovnih organih slovenske oblasti: bil je vseskozi republiški (do 1978) in zvezni poslanec (do 1974), do leta 1956 podpredsednik slovenske vlade (po letu 1953 Izvršni svet Skupščine Ljudske republike Slovenije), nato do 1962 državni sekretar (minister) za blagovni promet [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] in eno leto zvezni sekretar (minister) za trgovino in turizem, prav tako kot član Zveznega izvršnega sveta (jugoslovanske zvezne vlade). V letih 1963-1967 je bil podpredsednik skupščine SR Slovenije in nato 1967-1974 podpredsednik jugoslovanske zvezne skupščine (Skupšine[[Skupščina SFRJ|Skupščine SFRJ]]), od maja 1974-1978 predsednik [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščine Socialistične republike Slovenije]], kar je pomenilo višek njegove politične kariere, nato pa do 1982 član Predsedstva SR Slovenije.
 
Po koncu [[druga svetovna vojna|vojne]] je zasedal dokaj visoke funkcije v partijski organizaciji tako v Sloveniji kot tudi v zveznih partijskih organih (član CK KPS/ZKJ 1948-82 in CK ZKJ 1958-64; vmes tudi član razširjenega predsedstva CK ZKS 1974-78). Med drugim je bil še predsednik Turistične zveze Jugoslavije in Planinske zveze Jugoslavije (1961-73) ter (ožjih) vodstev SZDL Slovenije in Jugoslavije vse do svoje smrti ter po upokojitvi (1982) član Sveta federacije. Napisal je večje število razprav in člankov o organizaciji ljudske oblasti in delegatskem sistemu v Sloveniji, ter kratko [[zgodovina|zgodovino]] Osvobodilne fronte. ter kotKot eden redkih politikov leta 1981 postal tudi častni doktor [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani.]] Med soustanovitelji [[OF]] iz vrst simpatizerjev-sopotnikov [[KPS]], ki so se vključili vanjo šele med vojno ali po njej, se je v partijsko-politični hierarhiji povzpel relativno najvišje (delnotako z izjemokot nekoliko nižje rangiranihrangirana [[Zoran Polič|Zorana Poliča]] in [[Tone Fajfar|Toneta Fajfarja]] ter seveda [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]], ni bil nikoli "postavljen na stranski tir" oz. izločen iz političnega življenja, kakor je bil krščanski socialist [[Edvard Kocbek]] in zatem manj opazno in radikalno še Sokola in kasnejša komunista [[Josip Rus]] in [[Franjo Lubej]]), vendar je vseskozi ostal tik pod vrhom (že leta 1950 je bil predlagan za člana politbiroja KPS, kar je bilo takrat zavrnjeno iz Beograda in so ga v zašisnikihzapisnikih sestankov vodili pod oznako "prisotni še"), torej nikoli ni bil vključen v najožji krog odločevalcev, čeprav je užival visok ugled.
 
Bil je nosilec več državnih [[odlikovanje|odlikovanj]], mdr. narodnega heroja (1953) in junaka socialističnega dela (1980). Od leta 1950 je imel tudi čin rezervnega [[polkovnik (SFRJ)|polkovnika]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade.]]