Hermopolis: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Zgodovina: Ostanki mesta |
→Ostanki mesta: nadaljevanje |
||
Vrstica 58:
==Ostanki mesta==
Hermopolis je dokaj dobro prestal pogoste vojne v faraonskem in rimskem obdobju, velike spremembe pa je doživel pod islamskimi vladarji. [[Apnenec]] iz njegovih zgradb so uporabili za žganje [[Apno|apna]] ali ga kot gradivo odpeljali iz mesta. Ohranjeni ''[[Oksirinški papirus]]'' iz 3. stoletja n. št. pravi, da so v mestu stale tudi sedemnatstropne zgradbe.<ref>''Papyrus Oxyrhynchus 2719''. V Katja Lembke; Cäcilia Fluck; Günter Vittmann. ''Ägyptens späte Blüte. Die Römer am Nil''. Mainz 2004. str. 29. ISBN 3-8053-3276-9.</ref> Veliko podatkov o mestu iz 2. do 4. stoletja po [[Hidžra (islam)|hidžri]] je tudi v zbirki papirusov Knjižnice Johna Rylandsa v [[Manchester]]ju.<ref> Margoliouth, D.S. (1933). ''Catalogue of Arabic Papyri in the John Rylands Library, Manchester''. Manchester: the John Rylands Library.</ref>
==Zgradbe==
Najbolj impozanten kip na portiku templja v Hermopolisu je bil kip boga [[Tot]]a z glavo [[ibis]]a in spremljajočimi emblemi. Ne njem je bil napis "Gospodar Ešmoona". [[Portik]] je bil iz faraonskega obdobja, vandar so ga kasneje dogradili grški vladarji Egipta. Edini ostenek templja je [[pilon]] z dvema kolonadama po šest stebrov. Stebri so bili pobarvani v več rumeno-rdeče-modrih pasovih. Baze stebrov imajo obliko spodnjih lotosovih listov. Visoki so približno 12 m in imajo na višini približno meter in pol od tal obseg približno 8,5 m. Proti vhu se ožijo. Največja razdalja med kolonama je približno 5 m, med stebri pa približno 4 m.
==Muzej==
Na arheološkem najdišču je majhem muzej na prostem, v katerem sta masivna kipa Tota kot [[grivasti pavijan|pavijana]], ki časti sonce, in nekaj izklesanih gradbenih blokov.
==Sklici==
| |||