Luskavci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ajgorhoe (pogovor | prispevki)
klasifikacija - rodovi in vrste
Ajgorhoe (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[FileSlika:Pangolin (Gir Forest, Gujarat, India).jpg|thumb|right|Indijski luskavec.]]
'''Luskavci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pholidota''''') so red [[Sesalci|sesalcev]]. Edina neizumrla družina, '''Manidae''', ima tri rodove - ''Manis'', ki vsebuje štiri vrste živeče v Aziji, ''Phataginus'', ki vsebuje dve vrsti živeči v Afriki; in ''Smutsia'', ki vsebuje dve vrsti živeči v Afriki. Naštete vrse luskavcev merijo o 30 do 100 cm.
 
Koža luskavcev je pokrita z velikimi zaščitnimi luskami z [[Keratin|keratina]]. So edini sesalci s to lastnostjo. Živijo v votlih deblih ali podzemnih tunelih in so nočne živali. Večinoma so samotarske živali in se družijo le med parjenjem. Skotijo enega do tri mladiče, za katere skrbijo okrog dve leti. Prehranjujejo se v glavnem z mravljami in termiti, ki jih lovijo z dolgim in tankim jezikom. Imajo zelo dolg jezik, katerega koren ni pritrjen na [[Podjezičnica|hioídno kost]], temveč seže v oprsje med prsnico in sapnikom. Večje živali lahko iztegnejo jezik do 40 cm iz ust, pri čemer je premer jezika le 0,5 cm. Luskavci lahko izločajo smrdljivo kemikalijo iz žlez blizu zadnjične odprtine, podobno izločkom skunka. Imajo kratke noge z ostrimi kremplji, ki jih uporabljajo za razkopavanje mravljišč in termitnjakov ter za pleyanje po drevju.
 
[[FileSlika:A pangolin in defensive posture, Horniman Museum, London.jpg|thumb|200px|Luskavec v obrambni drži]]
Kadar so ogroženi, se luskavci zvijejo v kroglasto obliko, tako da so navzven izpostavljene le njihove ostre prekrivajoče se luske, ki delujejo kot oklep in jih varujejo pred plenilci. Obraz pri tem spodvijejo pod luskast rep.