Sveto pismo: Razlika med redakcijama

'''Sveto pismo''' ali '''Biblija''' (iz [[stara grščina|starogrške]] besede {{jezik-el2|βιβλια}}: biblia, kar pomeni ''[[knjiga|knjige]]'')<ref>Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni ''[[papirus]]''. Njen izvor iščemo v [[ime]]nu [[Fenicija|feničanskega]] [[mesto|mesta]] [[Biblos]], ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.</ref> je [[sveta knjiga]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Sestavljata jo dva dela: [[Stara zaveza|Stara]] in [[Nova zaveza]]. Stara zaveza, po hebrejsko [[Tanak]], predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike [[judovstvo|judovske]] [[vera|vere]] in izhaja še iz [[čas]]ov pred [[Jezus Kristus|Jezusom Kristusom]].

 

 

Stara zaveza je večinoma pisana v [[hebrejščina|hebrejščini]], deloma tudi v [[aramejščina|aramejščini]] in [[grščina|grščini]], Nova zaveza pa samo v [[grščina|grščini]]. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje [[Septuaginta]]. Nastal je v [[3. stoletje|3.]] in [[2. stoletje|2. stoletju]] pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v [[latinščina|latinščino]] so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime [[Vetus Latina]]. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v [[latinščina|latinski jezik]] prvi prevedel sveti [[Hieronim]] v [[4. stoletje|4. stoletju]]. Prevod se imenuje [[Vulgata]] (latinsko ''splošno razširjena''). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.