Namesto koga roža cveti: Razlika med redakcijama

'''Namesto koga roža cveti''' je družbeni [[Roman | roman]] slovenskega pisatelja [[Feri Lainšček | Ferija Lainščka]], ki je prvič izšel leta 1991 pri Prešernovi družbi. Leta 2002 je bil izdan drugič pri založbi Franc-Franc. Delo je pripoved o življenju, mladosti in odraščanju dveh [[Romi | Romov]], Halgata in njegovega prijatelja Pištija. Skozi njuna lika je prikazana želja po preseganju [[Etnična identiteta | etnične identitete]] in neuresničljivosti le-te zaradi determiniranosti s svojim poreklom. Zgodba je razčlenjena na pet knjig, te pa na kratka poglavja. Osrednja zgodba je postavljena med tri skoraj lirske in magične slike: med Nokturno in Srečanje, na začetku romana, ter med epilog Rajski dvori, s katerim se zgodba zaključi. Dogajanje je postavljeno v čas [[Socialistična federativna republika Jugoslavija | socialistične Jugoslavije]].

V romskem zaselku Lacki roma se očetu Mariški in materi Terezi rodi Šanji, trmoglavi otrok, ki ga večina označi za čudnega, saj veliko časa miži. Njegov oče umori uradno osebo in se čez noč ranjen zateče domov, kjer svojega sina preimenuje v Halgata. V noči, ki mu je še preostala, mu zapusti svoje edino imetje – violino Belo vrano. Kot [[Godec | godec]] želi nanj prenesti svoje veščine, zato ga prisili nanjo igrati. Ko Mariško aretirajo, Tereza opusti gospodinjstvo ter vse pogosteje za dalj časa odtava, v njeni odsotnosti pa Halgato odrašča sam. Nekega dne se Tereza spet vrne v Lacki romo v spremstvu Bumbaša, svojega novega moža. Bumbaš skupaj s svojim bornim imetjem pripelje še hčeri Ano in FaniFano ter sina Pištija, nato pa, s soglasjem romske skupnosti, svojo družino vseli v Terezino hišo. Halgato, ki se je že privadil samotnemu življenju, najde v Pištiju, svojemu novemu bratu, prijatelja in sovrstnika. Bumbaš za Pištija načrtuje šolanje v Mestu. Ker se preživlja z brušenjem nožev in krpanjem starih loncev, se odloči, da bo denar, potreben za Pištijevo šolo, zaslužil z delom v okoliških vaseh. S seboj vzame vse svoje otroke, tudi Halgata. Na večdnevnem potovanju se Halgato in Pišti še posebej zbližata, Halgato pa se toliko opogumi, da prvič tudi pred Bumbašem zaigra na svojo, doslej skrito, violino. Čeprav jim dela ne zmanjka, zaslužka ni veliko, Bumbaš pa ga sproti veliko zapije. V neki vaški gostilni Halgato s svojim igranjem Bumbaša celo reši pred pijanimi kmeti. Pišti res odide v Mesto v šolo, Bumbaš in Halgato pa skupaj igrata po gostilnah in služita denar za Pištijevo šolanje. Ko pa Halgato izve, da se Pišti srečuje z dekletom, ki ni romskega porekla, se nekaj v njem dokončno zlomi. Po vrsti tragedij se v svoji žalosti zateče v svet glasbe, v kateri ponovno odkrije svoj življenjski smisel.

Lainšček si je naslov za svoj roman sposodil iz pesmi svojega prijatelja, glasbenika [[Vlado Kreslin | Vlada Kreslina]]. Sentiment in neka posebna melanholija, ki vejeta iz pesmi ''Namesto koga roža cveti'', sta Lainščka tako prevzela, da je po njenem naslovu napisal roman. Besedilo Kreslinove pesmi stoji na začetku romana kot vir inspiracije ter kot mottomoto romana. V intervujuintervjuju avtor o tem navdihu pravi takole: "Veste, jaz sem imel zelo zanimivo otroštvo. Ves čas sem bil prepričan, da bom ta roman napisal takrat, ko bom že čisto star. Ko bom imel suveren starčevski spomin. Zato sem to snov zbiral in hranil v sebi. No, pa se je zgodilo, da je bil pri meni na obisku Vlado Kreslin. Pokazal mi je pesem ''Namesto koga roža cveti'' in me vprašal, kako mi je všeč. To Vlado vedno dela. Takoj, ko sem jo prebral, se je v meni nekaj zgodilo. Vedel sem, da je pesem izjemna, in čutil sem, da bo v meni sprožila plaz spominov na otroštvo. Tako je nastal ta roman."<ref> Ažman, R. (1992, 7. julij). Ko bobni zamujajo: človek, ki je lani napisal najboljši slovenski roman – Feri Lainšček. ''Jana, 21''.</ref>