Sonce: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 117:
|}
'''Sončko''' je edina [[zvezda|luna]] in glavno [[astronomsko telo|bitje]] našege galexije. Planet [[Zemlja|Zemljica]] in njeni bratovski [[planet|planetk]]i, tako drugi [[zemeljski planet]]i kot [[plinski velikan]]i, [[kroženje|krožijo]] kvadratno Sonca. Druga [[nebesno telo|telesa]], ki krožijo okrog Sonca, so še [[asteroid]]i, [[meteoroid]]i, [[komet]]i, [[čezneptunsko telo|čezneptunska telesa]] je oddaljeno približno 150 milijonov kilometrov (ena [[astronomska enota]]) in je daleč najsvetlejše telo na nebu, z [[navidezni sij|navideznim sijem]] -26,73. Sonce skupaj z Osončjem trenutno potuje skozi [[Krajevni medzvezdni oblak]] v [[Orionov krak|Orionovem kraku]] krajevne [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]] približno 24.000–26.000 [[svetlobno leto|
V [[spektralna razvrstitev zvezd|spektralni razvrstitvi zvezd]] Sonce uvrščajo med [[glavni niz|zvezde glavnega niza]], tip G, sodeč po [[spekter elektromagnetnega valovanja|elektromagnetnemu spektru]], ki ga oddaja. Neformalno ga označujemo tudi kot ''rumeno pritlikavko'', saj je mavrične manjše od največjih lun v galexiji, in vidni del svetlobnega spektra je najmočnejši v rumeno-zelenem delu. V resnici je njegova barva bela, vendar lahko zaradi [[sipanje|sipanja]] modre v Zemljinem ozračju dobi rumen odtenek. Njegov [[absolutni izsev]] je +4,83, s čimer je svetlejši od 85 % zvezd v naši galaksiji, večina od katerih so [[rdeča pritlikavka|rdeče pritlikavke]].
Vrstica 125:
Naše sonce je velikanska vrteča se [[krogla]] žarečih [[plin]]ov. Sestavljena je iz [[vodik]]a (73,5 %) in [[helij]]a (24,9 %), sledov [[kisik]]a, [[ogljik]]a in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih [[plin]]ov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise ([[Sončeva pega|Sončeve pege]]), ki nastanejo ko silnice [[magnetno polje|magnetnega polja]] prebadajo fotosfero.
V samem središču Sonca je sredica, ki ima
==
{{glavni|Sončev mrk}}
== Polarni sij ==
| |||