Elektromagnetno valovanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 7:
EM sevanje oddaja sistem električno nabitih delcev, valovi po drugi strani pa lahko kasneje interagira z drugimi nabitimi delci. EM valovi odnašajo [[Energija|energijo]], [[Gibalna količina|gibalno količino]] in [[Vrtilna količina|vrtilno količino]] iz svojega vira in prenašajo te količine na [[Snov|snovjo]] , s katero pride v stik. [[Kvant|Kvanti]] elektromagnetnega sevanja se imenujejo [[Foton|fotoni]], njih [[mirovna masa]] je nič. S temi valovi povezano elektromagnetno sevanje se lahko prosto širi ("seva"), brez nadaljnega vpliva nabojev, katerih gibanje te valove proizvaja, ker so valovi od njih dovolj oddaljeni. Zato se o EMR tudi včasih opisuje tudi kot daljno polje. Nasprotje je bližno polje, ki se nanaša na EM polja v bližini nabojev in toka, ki jih neposredno ustvarja, na primer pri pojavih [[Elektromagnetna indukcija|elektromagnetne indukcije]] in elektrostatične indukcije.
V domeni klasične elektrodinamike
V kvantni teoriji electromagnetizma,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.encyclopedia.com/science-and-technology/astronomy-and-space-exploration/astronomy-general/electromagnetic-spectrum|title=Electromagnetic Spectrum facts, information, pictures {{!}} Encyclopedia.com articles about Electromagnetic Spectrum|accessdate=2017-09-04|website=www.encyclopedia.com|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170613005456/http://www.encyclopedia.com/science-and-technology/astronomy-and-space-exploration/astronomy-general/electromagnetic-spectrum|archivedate=13 June 2017|deadurl=no}}</ref>
Učinki EMR na kemijske spojine in biološke organizme so odvisni tako od moči sevanja kot od njegove frekvence. EM sevanja vidnih ali nižjih frekvenc (kot so vidna svetloba, infrardeče sevanje, mikrovalovi in radijski valovi), se imenujejo ''ne-ionizirajoča sevanja'', ker njihovi fotoni posamično nimajo dovolj energije, da ionizirajo atome ali molekule. Učinki te vrste sevanj na kemijske sisteme in živo tkivo so predvsem posledica za segrevanja zaradi prenosa energije mnogih fotonov. V nasprotju s tem imenujemo kratkovalovni UV ''[[Ionizirajoče sevanje|ionizirajoča sevanja]]'', saj imajo posamezni fotoni s tako visoko frekvenco dovolj energije, da ionizirajo molekule ali prekinejo [[Kemična vez|kemijske vezi]]. Ta sevanja so sposobna povzročiti [[Kemijska reakcija|kemične reakcije]] in poškodovati žive celice bolj jih preprosto ogrevanje, tako da so nevarnost za zdravje.
Vrstica 37:
Nasprotje temu je daljno EM polje, ki ga sestavlja ''sevanje'' , ki je brez oddajnika v smislu, da (za razliko od primera z električnim transformatorjem) oddajnik potrebuje za posredovanje teh sprememb v okolje moč, ne glede ali se poslani signal prejme takoj ali ne. Ta oddaljeni del elektromagnetnega polja ''je'' "elektromagnetno sevanje" (imenovan tudi daljno polje). Daljna polja se širijo (oddajajo), na da pri tem njih vir lahko vplival nanje. To sevanje je tako samostojno in neodvisno v smislu, da sta njegov obstoj in njegova energija, potem ko je zapustilo oddajnik, popolnoma neodvisna tako od oddajnika kot od sprejemnika. Količina energije, ki gre skozi površino okrog vira opisane krogle, se zaradi [[Ohranitev energije|ohranitve energije]] ne spreminja. Ker je površina sorazmerna s kvadratom oddaljenosti od vira, gostota moči EM sevanja vedno pada sorazmerno z obratnim kvadratom razdalje od vira; (tako imenovani obratni kvadratni zakon). Pri dipolih blizu vira (bližnje polje) je to drugače, moč pada sorazmerno inverzno tretji potenci razdalje,tako da do prenosa energije ''ne'' pride, namesto tega "na dolgo roko" zamre, energija pa se (kot rečeno) hitro se vrne v oddajnik, če je sprejemnik (na primer sekundarno navitje v transformatorju) ne absorbira.
Mehanizmi za nastanek daljnega polja
=== Model delcev in kvantna teorija ===
|