Elektromagnetno valovanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode |
|||
Vrstica 51:
{{main|Hitrost svetlobe}}
Ko prevodnik (žica ali pa na primer [[antena]]) prevaja [[Izmenični električni tok|izmenični tok]], oddaja elektromagnetno sevanje s frekvenco, ki je enaka frekvenci električnega toka. V številnih primerih je mogoče identificirati električni dipolni moment, ki nastane zaradi ločevanja nabojev pod vplivom električnega potenciala. Premikanje nabojev povzroči osciliranje dipola in spreminjajoča se električno in magnetno polje in s tem elektromagnetno sevanje.Na kvantni ravni pride do sevanja, ko delec z nabojem kot valovni paket oscilira oziroma se premika. Nabiti delci se v stacionarnem stanju ne premikajo, vendar lahko pri superpoziciji teh stanj pride do prehodnega stanja z električnim dipolnim momentom, ki oscilira. Posledica je preskok iz enega v drugo kvantno stanje, ki ga spremlja sevanje. Primer za to so atomi, ki ob prehodu iz enega stacionarnega stanja v drugo sevajo fotone.
Z valovnega vidika svetlobo opisuje njena hitrost ([[svetlobna hitrost]]), [[valovna dolžina]] in [[frekvenca]]. Z vidika delcev predstavlja svetloba tok [[Foton|fotonov]]. Njih energija je povezana z njih frekvenco po Planckovi enačbi ''E = hf'', kjer je ''E'' energija fotona, ''h'' = 6.626 × 10<sup>−34</sup> J·s je [[Planckova konstanta]] ''in f'' je frekvenca vala.En zakon velja v vsakem primeru: elektromagnetno valovanje se v vakuumu, ''z vidika opazovalca,'' širi s [[Hitrost svetlobe|svetlobno hitrostjo]], neodvisno od hitrosti, s katero se opazovalec giba - osnova Einsteinove [[Posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti.]] V sredstvih (ki niso vakuum) je potrebno upoštevati lomni indeks snovi, to je količnik med hitrostjo v vakuumu in hitrostjo v snovi.▼
▲En zakon velja v vsakem primeru: elektromagnetno valovanje se v vakuumu, ''z vidika opazovalca,'' širi s [[Hitrost svetlobe|svetlobno hitrostjo]], neodvisno od hitrosti, s katero se opazovalec giba - osnova Einsteinove [[Posebna teorija relativnosti|posebne teorije relativnosti.]] V sredstvih (ki niso vakuum) je potrebno upoštevati lomni indeks snovi, to je količnik med hitrostjo v vakuumu in hitrostjo v snovi.
===Posebna teorija relativnosti===
Vrstica 75 ⟶ 71:
Večino ultravioletnih žarkov in žarkov X zadrži najprej absorpcija v molekularnem [[dušik]]<nowiki/>u, nato pa (za valovne dolžine v zgornji UV) z elektronska ekscitacija di-kisika in končno [[Ozon|ozona]] za srednji pas UV. Le 30% sončne ultravijolične svetlobe doseže tla.
Vidna svetloba
== Sklici ==
| |||