Karačaj (jezero): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Yerpo je premaknil stran Jezero Karačaj na Karačaj (jezero): standardizacija |
m radioaktivno(!) onesnažen kraj |
||
Vrstica 23:
'''Jezero Karačaj''' ([[ruščina|rusko]] Карача́й) je majhno [[jezero]] na jugu [[Uralsko gorovje|gorovja Ural]] v zahodni [[Rusija|Rusiji]]. Od leta 1951 ga je [[Sovjetska zveza]] izrabljala kot odlagališče [[radioaktivni odpadek|radioaktivnih odpadkov]] iz kompleksa [[Majak]], bližnjega skladišča odpadkov in predelovalnega obrata, ki se nahaja v [[Ozjorsk, Čeljabinska oblast|Ozjorsku]] v [[Čeljabinska oblast|Čeljabinski oblasti]]. Kot del ruskega programa za [[jedrsko orožje]] je bil Majak znan tudi pod imenom Čeljabinsk-40, sicer pa se je prva hujša jedrska nesreča na svetu zgodila ravno v omenjenem kompleksu, [[29. september|29. septembra]] [[1957]], zaradi napake v hladilnem sistemu.<ref>[http://www.rtvslo.si/svet/najhujsi-je-bil-cernobil-na-katero-mesto-se-bo-uvrstila-fukusima/253212 »Najhujši je bil Černobil, na katero mesto se bo uvrstila Fukušima?«]. ''MMC RTV SLO'', 16. marec 2011. Pridobljeno 2011-03-19.</ref>
Glede na poročilo organizacije [[Worldwatch Institute]] s sedežem v [[Washington D.C.|Washingtonu D.C.]] naj bi bilo jezero najbolj radioaktivno onesnažen kraj na svetu.<ref name="Lenssen">Lenssen, "Nuclear Waste: The Problem that Won't Go Away", Worldwatch Institute, Washington, D.C., 1991: 15.</ref> Skozi leta se je raven [[radioaktivnost|radioaktivnosti]] povzpela na okoli 4,44 [[bekerel|eksabekerelov]] ([[Eksa|E]]bq),<ref name="globalsecurity">[http://www.globalsecurity.org/wmd/world/russia/chelyabinsk-65_nuc.htm "Chelyabinsk-65 / Ozersk"]. ''GlobalSecurity.org''. Pridobljeno dne 2011-03-19.</ref> kar vključuje 3,6 EBq [[cezij]]evega [[izotop]]a 137 (<sup>137</sup>Cs) in 0,74 EBq [[stroncij]]evega izotopa 90 (<sup>90</sup>Sr)<ref name="nucpedia">[http://www.kose.ee/nucbasic/nucpedia/uk/lake.htm "Lake Karachay"] Pridobljeno dne 2011-03-19.</ref>. Leta 1990 je ekspozicijska doza sevanja v jezeru znašala okoli 600 [[röntgen]]ov (R) na uro, kar bi v roku ene ure ubilo človeka.<ref>[http://www10.antenna.nl/wise/341/3409.html "Soviet Weapons Plant Pollution"]. ''WISE News Communique'', 2. november 1990. Pridobljeno 2011-03-19.</ref>
Od začetka 60. let 20. stoletja se je jezero začelo krčiti: od prvotne površine okoli 0,5 km<sup>2</sup> se je skrčilo na 0,15 km<sup>2</sup> do konca leta 1993. Leta 1968, v času hude [[suša|suše]] v regiji, je veter odnašal radioaktivni pesek iz izsušenega dna, zaradi česar je bilo radioaktivnosti v ravni 185 [[peta (enota)|peta]]bekerelov (PBq) oz. 5 [[mega|M]][[kiri|Ci]] izpostavljenih okoli pol milijona ljudi.<ref name="globalsecurity"/><ref>Starejši viri sicer omenjajo več deset tisoč izpostavljenih ljudi, vendar je število izpostavljenih zaradi prikrivanja oblasti in učinkov sevanja, ki se kažejo po daljšem času, bistveno višje.</ref>
| |||