Psametik I.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Vojni pohodi: popravek |
→Vojni pohodi: jezik |
||
Vrstica 41:
Ostro je ukrepal proti vsem lokalnim princem, ki so se upirali združitvi Egipta. V desetem ali enajstem letu vladanja je premagal [[Libijska puščava|libijske]] maroderje, kar omenja napis na [[Stela|steli]] v oazi Dahla. Med njegovo 54 let dolgo vladavino se je Egipt ponovno razcvetel. Faraon je vzdrževal tesne stike s starodavno Grčijo in spodbujal grške priseljence k ustanavljanju kolonij in služenju v egipčanski vojski. Nekaj Grkov je naselil v Tahpanhesu (Dafne).
==Odkrivanje izvora jezika==
[[Slika:PsamtikIWallSection-BritishMuseum-August19-08.jpg|thumb|Bazaltna stena s Psametikovo podobo , [[Britanski muzej]]]]
Grški zgodovinar [[Herodot]] je zapisal pripoved o Psametiku I. (Zgodbe 2.2), ki jo je slišal med svojom potovanjem po Egiptu.
Psametik je poskušal odkriti izvor jezika tako, da je naredil poskus z dvema otrokoma. Dva novorojenca je dal v oskrbo pastirju z navodilom, da ne govori z nobenim od njiju. Oba naj hrani in skrbi zanju in zapiše njune prve besede. Faraon je predpostavil, da bo na ta način ugotovil izvor jezika vseh ljudi. Ko je prvi otrok z razširjenimi rokami izgovoril besedo βεκός (bekós), je pastir ugotovil, da je beseda [[Frigijščina|frigijska]], ker je zvenela kot frigijska beseda za kruh. Iz tega je zaključil, da so najstarejše ljudstvo Frigijci in da je frigijski jezik izvorni jezik vseh ljudi.
Herodotova zgodba ni potrjena v nobenem primarnem viru.<ref>Herodotus, "2.2.3", ''Histories'', Internet Classics Archive. Pridobljeno 18. marca 2017.</ref>
==Sklici==
| |||