Rodil se je v premožni [[Prlekija|prleški]] kmečki družini očetu Juriju Plohlu in materi Ani Filipič. Verjetno je hodil v [[varaždin]]sko gimnazijo na [[Hrvaška|Hrvaškem]], kjer se je naučil [[kajkavščina|kajkavščino]]. Prleški in [[Ogrska|ogrski]] Slovenci (v [[Prekmurje|Prekmurju]] in [[Slovensko Porabje|Porabju]]) so uporabljali kajkavske knjige, ki so jih dobro razumeli. Po končanju gimnazije je Plohel v [[Gradec|Gradcu]] študiral bogoslovje (1750-1754) in filozofijo (1748-1750). Ker je bil zelo priden učenec, hitro so ga hitro posvetili v duhovnika. Leta 1756 je pridobil častni naslov doktorja bogoslovja. ŽeMed študijem je bil med svojim študijem duhovniškiduhovni pomočnik v [[Cmurek]]u (danes ''Mureck,'' [[Avstrija]]) ter pridigal v graških in drugih cerkvah. Od leta 1756 je kaplanovačkaplanoval v okolici Ptuja. Od leta 1758 do leta 1766 je služboval pri ptujski mestni župniji. Po smrti tamkajšnjega župnika (1766) je postal novi nadžupnik in konzistorijalni svetnik. Leta 1786 so mu poverili okrožno dekanstvo in je ravnalupravljal tudi [[ljutomer]]sko, [[Velika Nedelja|velikonedeljsko]] ter [[Zavrče|završko]] dekanijo.
== Delo ==
Plohel je skrbel za cerkvena in gospodarska poslopja. Vodil je razne cehe, pobožne družbe in bratovščine na Ptuju. Imel je mnogeveliko imetkepremoženja v okolici mesta in gmotno podpiral pouk siromaških slovenskih dijakov. Leta 1790 je ustanovil dve dijaški štipendiji, kasneje pa še štiri.
Ko se je vrnil iz Hrvaške, se je naučil osrednjo slovenščino (današnjo uradno [[slovenščina|knjižno slovenščino]]). Svojim župljanom je pridigal v štajerščini. Leta 1758 je prevedel [[nemščina|nemški]] katekizem [[Ignaz Parhammer|Ignaza Parhammer]]ja v vzhodno štajerščino (zlasti v spodnjeprleško narečje) podz naslovom ''Obchinzka knishiza izpitavanya teh pet glavneh shtükov maloga katekismussa poshtovanoga patra Petra Kanisiussa.'' Kajkavski jezikovnivpliv elementije močnoprisoten vplivajotako nav jezikjeziku katekizma,kot zaradičrkopisu: tegac to= nicz, čistič štajerski= jezik.ch, Tudis v= abecedi lahko opazimo kajkavske vplive: Plohel koristi [[bohoričica|bohoričico]]ʃz, kerš ''zh''= piše na ''čʃʃ,''''z''na= ''cz,''ali ''sh'' na ''š'' in ''ž.''Vendar= nas glas(ʃ), ''nj''piše= kajkavski ''ny,'' včasih pa ''z'' na ''s''.
Plohel pišeje v svoji knjigi zapisal, da je jezik štajerskih Slovencev malo drugačen od hrvaškega (kajkavskega) jezika. Tudi velike so razlike med štajerščino in osrednjoosrednje (kranjskokranjske) slovenščinoslovenščine. Kljub temu PlohelovPlohlov katekizem še ni bil konkreten korak za standardizacijostandardiziral vzhodne štajerščine, kajtisaj je [[Peter Dajnko]] je začelposkusil kodificiratinormirati vzhodnoštajerski jezik v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]]. Na Ogrskem so v prvi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] napisali prvo tiskano knjigo ([[Franc Temlin]]: ''[[Mali katechismus]]''). [[Štefan Küzmič|Štefan]] in [[Mikloš Küzmič]] sta v drugi polovici istega stoletja sta standardizirala [[prekmurščina|prekmurščino]] s svojimi prevodi [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (''[[Nouvi Zákon]],'' 1771; ''[[Szvéti evangyeliomi]],'' 1780; ''[[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa]],'' 1790), molitveniki (''[[Molitvena kniga|Kniga molitvena]],'' 1783) in učbeniki.
