Redakcija: 12:08, 26. oktober 2018 uredi Vermont (pogovor \| prispevki) 121 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika 109.127.223.150 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 109.127.223.142 Oznaka: vrnitev ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:08, 26. oktober 2018 uredi razveljavi Vermont (pogovor \| prispevki) 121 urejanj rv Novejše urejanje →
Vrstica 5: == Uvod == Kemija je ~~drek~~[[znanost]], ki preučuje vzajemno delovanje nakemičnih ~~palc~~spojin,<ref>[http://chemweb.ucc.ie/what_is_chemistry.htm What is Chemistry?]</ref> ki jeso sestavljene iz [[atom]]ov, ti pa iz subatomskih delcev: [[proton]]ov, [[elektron]]ov in [[nevtron]]ov.<ref>[http://www.visionlearning.com/library/module_viewer.php?mid=49 Matter: Atoms from Democritus to Dalton] by Anthony Carpi, Ph.D.</ref> Atomi se spajajo in tvorijo [[molekula\|molekule]] in [[kristal]]e. Kemijo pogosto imenujemo »osrednja« znanost, ker povezuje druge naravoslovne znanosti, na primer [[astronomija\|astronomijo]], [[fizika\|fiziko]], [[ekologija\|ekologijo]], [[biologija\|biologijo]] in [[geologija\|geologijo]].<ref>Theodore L. Brown, H. Eugene Lemay, Bruce Edward Bursten, H. Lemay. ''Chemistry: The Central Science''. Prentice Hall; 8. izdaja (1999). ISBN 0-13-010310-1. str. 3-4.</ref><ref>Carsten Reinhardt. ''Chemical Sciences in the 20th Century: Bridging Boundaries''. Wiley-VCH, 2001. ISBN 3-527-30271-9. str. 1-2.</ref> Razvoj kemije sega daleč v [[zgodovina\|zgodovino]], v čas pred začetkom [[alkimija\|alkimije]], ki se je več stoletij prakticirala v različnih delih sveta, predvsem na [[Bližnji vzhod\|Bližnjem vzhodu]].<ref>[http://etext.lib.virginia.edu/cgi-local/DHI/dhi.cgi?id=dv1-04 Dictionary of the History of Ideas: Alchemy]</ref> Prvi kemiki so bili verjetno [[Stari Egipt\|Egipčani]], ki so že pred 4000 leti uporabljali kozmetične preparate, ki so bili produkt kemijske sinteze.<ref>[http://www.newscientist.com/article/mg16121734.300-first-chemists.html First chemists], February 13, 1999, New Scientist</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so stare civilizacije znale pridobivati [[kovina\|kovine]] z [[ruda\|rud]] in izdelovati [[keramika\|keramiko]], [[glazura\|glazure]], [[steklo]], [[barvilo\|barvila]] in [[pigment]]e. Poznale so tudi [[fermentacija (biokemija)\|fermentacijo]] [[vino\|vina]] in [[pivo\|piva]], [[usnje\|strojenje usnja]], [[tkanina\|barvanje tkanin]] in [[milo\|kuhanje mila]]. Vrstica 40: Pohlep po [[zlato\|zlatu]] je pripeljal do postopkov za njegovo rafiniranje. Zaradi pomanjkljivega znanja so bili ljudje prepričani, da je rafiniranje pretvarjanje snovi in ne povečevanje njene čistoče. Mnogi učenjaki tistega časa so bili zato prepričani, da obstoja način, s katerim bi cenene kovine pretvorili v plemenite. Rodila se je [[alkimija]] in iskanje ''kamna modrosti'', za katerega so menili, da takšno pretvorbo opravi s preprostim dotikom.<ref>[http://www.chemheritage.org/explore/ancients-time.html Alchemy Timeline] - Chemical Heritage Society</ref> Večino takrat znanih metod rafiniranja je v svojem delu ''Naturalis Historia'' (Prirodopis) opisal [[Plinij Starejši]]. Mnogi poznavalci trdijo, da so bili prvi kemiki [[Arabci]] in [[Perzijci]], ki so v kemijo vpeljali natančno opazovanje in nadziranje eksperimentov ter odkrili mnogo kemičnih spojin.<ref name="Will">Will Durant (1980), ''The Age of Faith (The Story of Civilization, Volume 4)'', p. 162-186, Simon & Schuster, ISBN 0-671-01200-2</ref> Najvplivnejši islamski kemiki so bili Džabir ibn Hajjan (721-815), v Evropi znan kot Geber,<ref>Derewenda, Zygmunt S. (2007), »On wine, chirality and crystallography«, Acta Crystallographica Section A: Foundations of Crystallography 64: 246–258 [247]</ref> al-Kindi (umrl 873), al-Razi (umrl 925) in al-Biruni (umrl 1048).<ref>Dr. K. Ajram (1992), ''Miracle of Islamic Science'', Appendix B, Knowledge House Publishers, ISBN 0-911119-43-4.</ref> Geberjeva dela so postala v [[Evropa\|Evropi]] znana v 14. stoletju, ko jih je v [[latinščina\|latinščino]] prevedel španski kemik psevdo-Geber. Na področju metalurgije so bili v tistem času zelo pomembni [[Indijci\|indijski]] alkimisti in metalurgi.<ref name=Will/> V Evropi se je kemija začela razvijati v zgodnjem [[srednji vek\|srednjem veku]] po več [[epidemija]]h [[kuga\|kuge]]. Ljudje so začeli iskati [[zdravilo\|zdravila]] zanjo in verjeli v obstoj ''eliksirja življenja'' oziroma ''eliksirja večne mladosti'', ki ga, tako kot [[kamen modrosti\|kamna modrosti]], niso nikoli odkrili.

Kemija: Razlika med redakcijama