|
Z geološkega stališča je to več kot 200 [[meter|m]] globoka pozno[[pliocen]]ska [[udornina]] izpred dveh milijonov let, nastala na stičišču [[alpe|alpskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]].
== Druga poimenovanjaŽABARJI ==
Do druge polovice 19. stoletja je bilo v rabi za naše največje [[močvirje]] ime ''Ljubljansko močvirje''. Potem pa ga je pisatelj [[Fran Levstik]] preimenoval v ''Ljubljansko barje'', ker naj bi slišal [[Ig|Ižance]] govoriti, da gredo na borje, to je med [[bor (drevo)|borovce]], s katerimi se je močvirje zaraščalo. Ljubljanskemu barju še danes pravijo ''Mah'', po mahovih, ki so značilni za deževnično močvirje.
== Kamnine, površje in vode ==
Ljubljansko barje leži v Ljubljanski kotlini, ki je nastala s [[tektonika|tektonskim]] pogrezanjem odgrdih prehodakamnin [[pliocen]]ain vljublanskega dreka [[pleistocen]]. V kotlini so se akumulirale velike količine [[sediment]]ov, ki ponekod presegajo debelino 100 m. Kamninsko podlago v južnem delu Barja gradijo [[trias]]ni [[dolomit]]i, ki kot barjanski osamelci molijo iz sedimentov. Na triasne dolomite osamelcev soveliki narinjenežabarjinarinjene tudi [[karbon]]ske kamnine. Na južnem robu Barja izvira iz več kraških izvirov reka Ljubljanica, ki ne prinaša velikih količin naplavin, zato pa so nekraški pritoki, predvsem [[Iška]] na jugovzhodu in [[Gradaščica]] na severu, nasuli obširne vršaje, tako da je površje Barja najnižje v sredini in se polagoma dviguje proti robovom. Ljubljanica je v barjanske naplavine vrezala več metrov globoko strugo, vendar ima na svojem 20 km dolgem toku izredno malo padca (dno struge pri [[Verd]]u 285.31 m, pod [[Tromostovje]]m v [[Ljubljana|Ljubljani]] 284m), kar povzroča stalne [[poplava|poplave]]. Sedanje Barje je po koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] prekrivala obsežno, plitvo jezero, ki se je zamočvirilo. [[Rimljani]] so izkopali umetno strugo Ljubljanice, kar dokazuje sedanji tok reke. Do 19. stoletja, ko so se začela na Barju obsežna [[melioracija|melioracijska]] dela, je močno narasla plast [[šota|šote]], ki pa so jo v zadnjih desetletjih porezali za kurjavo in potrebe vrtičkarstva. Ostanki visokega barja so le še v okolici [[Bevke|Bevk]] (''Goričica'' in ''Kostanjevica'').
=== Poplave ===
|
