Ciril Zlobec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
== Življenje ==
[[Slika:Dominik Smole in Ciril Zlobec 1959.jpg|thumb|right|250px|[[Dominik Smole]] in Zlobec leta 1959]]
Ciril Zlobec se je rodil v kmečki družini kot najmlajši med sedmimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v vasi [[Avber]], gimnazijo pa v [[Gorica|Gorici]] in [[Koper|Kopru]]. Iz gimnazije je bil zaradi pisanja pesmi leta 1941 izključen. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], katere se je udeležil kot partizan, je šolanje nadaljeval v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je tudi doštudiral [[slavistika|slavistiko]] ter nato delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana (1969-72), urednik igranega in odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana (1972-86). Poznan je tudi kot prevajalec, zlasti iz [[italijanščina|italijanščine]] ([[Dante Alighieri]], [[Giacomo Leopardi|Leopardi]], [[Giosuè Carducci|Carducci]], [[Eugenio Montale|Montale]], [[Giuseppe Ungaretti|Ungaretti]], [[Salvatore Quasimodo|Quasimodo]] ...) in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]] ([[Oskar Davičo|Davičo]], [[Vasko Popa|Popa]], [[Slavko Mihalić|Mihalić]]). Že v obdobju socializma je imel več političnih funkcij v ZKS (mdr. član CK od 1968), 1969-79 je bil poslanec v skupščini SRS, odv 198780. letih dva mandata podpredsednik SZDL Slovenije, zadnji mandat predsednik Sveta Univerze v Ljubljani, pa tudi v Zvezi pisateljev Jugoslavije (1985/86 je bil njen predsednik), kjer se je boril proti predlogu t. i. skupnih jeder. Leta 1990 je bil na nesposrednih volitvah izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije (do 1992). Od 1969 do konca 90. let (skupaj 30 let) je bil glavni urednik literarne revije ''Sodobnost''.
 
Leta 1985 je postal dopisni (izredni) in 1989 redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], med leti 1992 in 1999 je bil tudi njen podpredsednik. Bil je dopisni član [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] ter član [[Evropske akademije znanosti in umetnosti]] (Salzburg) in [[Mediteranske akademije]] (Neapelj).
Vrstica 17:
Napisal je tudi nekaj pripovedniških del, napisal je 2 [[roman]]a: ''[[Moj brat svetnik|Moj brat svetnik]]'' (1970), ''Spomin kot zgodba'' (1998). Leta 1962 je napisal tudi radijsko igro ''Moška leta našega otroštva''. Leta 1974 je pripravil antologijo slovenske poezije ter izbor italijanske lirike. Spisal je tudi več esejističnih del: ''Poezija in politika'' (1975), ''Slovenska samobitnost in pisatelj'' (1986), ''Priznam, rekel sem'' (1988) ter ''Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko'' (1992).
 
Številna Zlobčeva dela so prevedena v tuje jezike, največ v italijanski in srbski jezik (v obeh primerih po 5 zbirk), hrvaški (3), v makedonski po ena, dve v rusinski, albanski, češki, romunski in španski. Nekatere med njimi so bile tudi nagrajene (Città dello Stretto za Vračanja na Kras, prvi knjižni prevod v italijanščino, Veselin Masleša (Sarajevo) za zbirko Nove pesmi, Disova plaketa za zbirko Svoj obraz iščoč v Čačku, medtem ko so ga Španci predlagali celo za Nobelovo nagrado.
Številna Zlobčeva dela so prevedena v tuje jezike.
 
== Nagrade ==
 
Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim [[Tomšičeva nagrada|Tomšičevo]] (1956), [[Prešernova nagrada|Prešernovo]] (1982), [[Župančičeva nagrada|Župančičevo]] (1976, za prevode), Prešernovo (1982, za pesniški zbirki[[zlatnik poezije|)]] in [[Veronikina nagrada|Veronikino]] nagrado (2000), pa tudi red dela z zlatim vencem, zlato priznanje OF slovenskega naroda, zlati častni znak svobode Republike Slovenije, z[[zlatnik poezije|latnik poezije]] (2005), [[Lavrinova diploma|Lavrinovo diplomo]] (za prevajalstvo, 2013) ter mednarodne nagrade: Eugenio Montale (1984, za prevode), Città dello Stretto (1984, za zbirko ''Ritorni sul Carso'') (Ascona,1985), Tomizzovo nagrado, ki jo podeljuje tržaški Lions Club (2005), mednarodno priznanje Campiello, zahvalno listino za prevode iz Danteja, Claudio H. Martelli (tržaški PEN, 2011) in ''Bosanski steček/stećak'' (Sarajevo 2014, skupaj s pokojnim sinom [[Jaša Zlobec|Jašo Zlobcem]]). Bil je Commendatore (komendnik) Republike Italije, prejemnik zvezde italijanske solidarnosti I. stopnje, srebrnega pečata mesta Trst, proglašen je bil za jugoslovanskega pesnika leta (Čačak, Srbija, 1984)
 
Univerza na Primorskem v Kopru mu je 2005 podelila častni doktorat, po izboru poslušalcev Vala 202 je bil Ciril Zlobec ime leta 2015<ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/ime-leta-2015-na-valu-202-je-ciril-zlobec.html/|title=Ime leta 2015 na Valu 202 je Ciril Zlobec|date=17. december 2015|accessdate=31. december 2015}}</ref>, 2016 je bil imenovan tudi za [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častnega meščana Ljubljane]], bil pa je tudi častni občan Sežane in Kanala ob Soči.
 
== Vir ==