Marko Snoj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
'''Marko Snoj''' [márko snój], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[indoevropeist]], [[etimolog]] in [[pedagog]], * [[19. april]] [[1959]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]] (tedaj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]).
Zaposlen na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra]] [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Predava tudi na Oddelku za [[primerjalno jezikoslovje|primerjalno]] in [[splošno jezikoslovje]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Ustanovil je revijo ''[[Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies|Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies]]''.
== Življenje in delo ==
[[Gimnazija Šentvid|Gimnazijo]] je obiskoval v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]] in se po maturi vpisal na Oddelek za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta 1982 diplomiral iz primerjalnega jezikoslovja in hetitologije. Leta 1984 je zagovarjal magisterij na temo ''Problem'' i-''jevske in'' u-''jevske barve v refleksih indoevropskih zlogotvornih sonantov'' n, m. r, l v ''baltoslovanščini''. Po odsluženem vojaškem roku (leta 1985-1986, ki ga je izkoristil tudi za pridobivanje osnovnega znanja albanščine) se je lotil doktorske disertacije na temo ''Praslovanski'' z ''iz indoevropskega'' s ''v luči novejših akcentoloških spoznanj'', ki jo je pred komisijo, sestavljeno iz mentorja
Leta 1981 ga je France Bezlaj povabil k sodelovanju pri svojem ''Etimološkem slovarju slovenskega jezika''. Za to delo je napisal dobršen del etimoloških člankov, nekaj že za drugo knjigo (1982), posebno pa za tretjo (1995) in četrto (2005). Prilagodil je programsko opremo, potrebno za redakcije in natis tretje in četrte knjige, in izdelal dodatne podprogramske rešitve za zaključno peto knjigo, ''Kazala'' (2007). Za sodelovanje pri tretji knjigi Bezlajevega slovarja je prejel zlati znak ZRC SAZU. Leta 1997 je izšla prva, leta 2003 pa druga, dopolnjena izdaja njegovega poljudnoznanstvenega ''[[Slovenski etimološki slovar|Slovenskega etimološkega slovarja]]''. Leta 2015 je izšla njegova spletna različica (3. izdaja; v knjižni obliki
Z mnogimi nastopi na radiu in televiziji je prispeval k popularizaciji etimološke stroke. Posebnega pomena je večkrat ponovljeni niz 22 enournih oddaj ''Besede'' na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], ki je bil prvič predvajan od februarja do junija 1998. Leta 1998 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani habilitiran za izrednega in leta 2008 za rednega profesorja za primerjalno jezikoslovje indoevrospkih jezikov. Tajnik (II.) razreda za filološke in literarne vede SAZU je kmalu po izvolitvi za izrednega člana SAZU leta 2015.
=== Mednarodna dejavnost ===
Vrstica 19:
Večkrat se je strokovno izpopolnjeval in nastopal na znanstvenih srečanjih v tujini. V letih 1988 (Göttingen) in 1991 (Prien am Chiemsee) se je udeležil tečajev [[nemščina|nemščine]] v Goethe-Institutu. V študijskem letu 1991/92 se je kot Humboldtov štipendist izpopolnjeval pri indoevropeistu prof. dr. Gertu Klingenschmittu na Univerzi v [[Regensburg]]u, kjer se je osredinil na razvoj baltoslovanskih jezikov predvsem z [[akcentologija|akcentološkega]] vidika. Od takrat je napisal več akcentoloških razprav, objavljenih v slovenskih in v tujih revijah, ki obravnavajo vprašanja slovanske akcentologije v sodobni laringalistični luči in ob upoštevanju novih spoznanj o naravi indoevropskih akcentsko-prevojnih paradigem. V letu 1994 je kot Humboldtov štipendist raziskoval tvorbo in akcentuacijo praslovanskih nominalnih osnov ženskega spola, ki se v imenovalniku ednine končujejo na dolgi -''i''. Med drugim je nastopal tudi na strokovnih srečanjih v Avstriji, Belorusiji, Črni gori, Hrvaški, Kanadi, Srbiji, na Kosovu in v ZDA.
Leta 1994 je z ameriškim slavistom [[Marc L. Greenberg|Marcom L. Greenbergom]] ustanovil mednarodno večjezično slovenistično revijo ''Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies'', katere glavni urednik je bil do leta 2006, od tedaj
* 1976—2007. Bezlaj, France; Snoj, Marko; Furlan, Metka; Klemenčič, Simona. ''Etimološki slovar slovenskega jezika''. Ljubljana: Mladinska knjiga. 5 zv. ISBN 86-11-14125-3. ISBN 961-6568-19-1. ISBN 978-961-254-016-6. {{COBISS|ID=4728325}}
| |||