Marko Snoj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
'''Marko Snoj''' [márko snój], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[indoevropeist]], [[etimolog]] in [[pedagog]], * [[19. april]] [[1959]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]] (tedaj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]).
Zaposlen na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra]] [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Predava tudi na Oddelku za [[primerjalno jezikoslovje|primerjalno]] in [[splošno jezikoslovje]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Ustanovil je revijo ''[[Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies|Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies]]''. Med leti 2008 in 2018 je bil predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izredni član [[SAZU (razločitev)|SAZU]] je od leta 2015.
== Življenje ==
Vrstica 9:
[[Gimnazija Šentvid|Gimnazijo]] je obiskoval v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]] in se po maturi vpisal na Oddelek za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta 1982 diplomiral iz primerjalnega jezikoslovja in hetitologije. Leta 1984 je zagovarjal magisterij na temo ''Problem'' i-''jevske in'' u-''jevske barve v refleksih indoevropskih zlogotvornih sonantov'' n, m. r, l v ''baltoslovanščini''. Po odsluženem vojaškem roku (leta 1985-1986, ki ga je izkoristil tudi za pridobivanje osnovnega znanja albanščine) se je lotil doktorske disertacije na temo ''Praslovanski'' z ''iz indoevropskega'' s ''v luči novejših akcentoloških spoznanj'', ki jo je pred komisijo, sestavljeno iz mentorja, [[Bojan Čop|Bojana Čopa]], ter članov [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]] in [[Varja Cvetko Orešnik|Varje Cvetko Orešnik]], zagovarjal leta 1989.
Leta 1981 ga je France Bezlaj povabil k sodelovanju pri svojem ''Etimološkem slovarju slovenskega jezika''. Za to delo je napisal dobršen del etimoloških člankov, nekaj že za drugo knjigo (1982), posebno pa za tretjo (1995) in četrto (2005). Prilagodil je programsko opremo, potrebno za redakcije in natis tretje in četrte knjige, in izdelal dodatne podprogramske rešitve za zaključno peto knjigo, ''Kazala'' (2007). Za sodelovanje pri tretji knjigi Bezlajevega slovarja je prejel zlati znak ZRC SAZU. Leta 1997 je izšla prva, leta 2003
Z mnogimi nastopi na radiu in televiziji je prispeval k popularizaciji etimološke stroke. Posebnega pomena je večkrat ponovljeni niz 22 enournih oddaj ''Besede'' na [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], ki je bil prvič predvajan od februarja do junija 1998.
Vrstica 17:
V letih 1986, 1987 in 1989 se je udeležil tečajev [[albanščina|albanskega jezika]] v [[Priština|Prištini]]. Rezultati njegovih albanističnih prizadevanj so ''Kratka albanska slovnica'' (Ljubljana 1991), ''Rückläufiges Wörterbuch der albanischen Sprache'' (Hamburg 1994), članek o albanoloških raziskavah v Sloveniji v zborniku ''Studime II'' (Priština 1996). V sodelovanju z [[:sq:Rexhep Ismajli|Rexhepom Ismajlijem]] pa je pripravil ponatis in prevod [[Franc Miklošič|Miklošičevih]] albanističnih del z naslovom ''Gjurmime shqiptare / Albanische Forschungen'' (Priština 2007).
Večkrat se je strokovno izpopolnjeval in nastopal na znanstvenih srečanjih v tujini. V letih 1988 (Göttingen) in 1991 (Prien am Chiemsee) se je udeležil tečajev [[nemščina|nemščine]] v Goethe-Institutu. V študijskem letu
Leta 1994 je z ameriškim slavistom [[Marc L. Greenberg|Marcom L. Greenbergom]] ustanovil mednarodno večjezično slovenistično revijo ''Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies'', katere glavni urednik je bil do leta 2006, od tedaj pa deli uredniške obveznosti s soustanoviteljem.
|