Neptun: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
du Oznake: zamenjano blanking vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 86.58.39.76 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Tegel Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni}}
{{SpecialCharsNote}}
{{infopolje Planet
| bgcolour = #97C3F4
| name = Neptun
| symbol = [[Slika:Neptune symbol.svg|20px|Astronomski simbol za Neptun]]
| image = [[Slika:neptune.jpg|240px|Neptun, kot ga je fotografiral Voyager 2]]
| caption = Neptun, kot ga je fotografiral Voyager 2
| discovery = yes
| discoverer = [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Urbain-Jean Le Verrier]]<br /> [[John Couch Adams]]<br /> [[Johann Gottfried Galle]]
| discovered = 23. september 1846<ref name="solarview">{{navedi splet |url=http://www.solarviews.com/eng/neptune.htm |publisher=Solarviews |title=Neptune |language=en |accessdate=2007-08-13}}</ref>
| orbit_ref = <ref name=horizons>{{navedi splet
| last = Yeomans | first = Donald K. | date = 2006-07-13
| url = http://ssd.jpl.nasa.gov/?horizons
| title = HORIZONS System | publisher = NASA JPL
| accessdate = 2007-08-08
| language=en}} — Na spletni strani pojdite na »web interface«, nato izberite »Ephemeris Type: ELEMENTS«, »Target Body: Neptune Barycenter« and »Center: Sun«.</ref><ref name=barycenter>Orbitalni elementi se nanašajo na baricenter Neptunfovega sestava in so takojšnje [[stična orbita|stične]] verdnosti pri natančni epohi [[J2000]]. Baricentrske količine so podane zato, ker se v nasprotju s središčem planeta, pod vplivom gibanja lun ne spreminjajo iz dneva v dan.</ref>
| epoch = [[J2000]]
| aphelion = 4.553.946.490 km<br />30,44125206 [[astronomska enota|a.e.]]
| perihelion = 4.452.940.833 km<br />29,76607095 a.e
| semimajor = 4,503,443,661 km<br />30,10366151 a.e.
| semiminor = 4,503,160,476 km<br />30,1016853 a.e.
| orbital_circ = 28,216 {{e|9}} km<br />188.615 a.e.
| orbital_area = 63,711 {{e|18}} km²<br />2.846.828 a.e.²
| eccentricity = 0,011214269
| sidereal_period = 60.327,624 [[dan|dni]]<br />165,168034 [[julijansko leto (astronomija)|l]]
| synodic_period = 367,49 dan<ref name="fact">{{navedi splet
|url = http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html
|title = Neptune Fact Sheet
|date = 1. september 2004
|publisher = NASA
|accessdate = 2007-08-14
|last = Williams
|first = Dr. David R.
|language=en}}</ref>
| avg_speed = 5,43 km/s<ref name="fact"/>
| max_speed = 5,50 km/s<ref name="fact"/>
| min_speed = 5,37 km/s<ref name="fact"/>
| inclination = 1,767975°<br />6,43° na Sončev ravnik
| asc_node = 131,794310°
| arg_perihelion = 265,646853°
| mean_anomaly = 267,767281°
| satellites = [[Neptunovi naravni sateliti|13]]
| physical_characteristics = yes
| oblateness = 0,0171
| equatorial_radius = 24.764±15 km<ref name=Seidelmann2007>{{navedi revijo|last= Seidelmann|first= P. Kenneth|author2= Archinal, B. A.|author3=A’hearn, M. F.|display-authors=etal|title= Report of the IAU/IAGWorking Group on cartographic coordinates and rotational elements: 2006|journal= Celestial Mech. Dyn. Astr. |volume=90|pages=155–180|language=en|year=2007|doi=10.1007/s10569-007-9072-y|url=http://adsabs.harvard.edu/doi/10.1007/s10569-007-9072-y}}</ref><ref name=1bar>Nanaša se na raven 1 bara atmosferskega tlaka.</ref><br />3,883 [[Zemljin polmer|Zemljinih]]
| polar_radius = 24.341±30 km<ref name=Seidelmann2007/><ref name=1bar/><br />3,829 Zemljinih
| surface_area = 7,6408{{e|9}} km²<ref name=1bar/><ref name="nasafact">[http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Neptune&Display=Facts NASA: Solar System Exploration: Planets: Neptune: Facts & Figures]</ref><br />14,94 Zemljinih
| volume = 6,254{{e|13}} km³<ref name="fact"/><ref name=1bar/><br />57,74 Zemljinih
| mass = 1,0243×10<sup>26</sup> kg<ref name="fact"/><br />17,147 [[Zemljina masa|Zemljinih]]
| density = 1,638 g/cm³<ref name="fact"/><ref name=1bar/>
| surface_grav = 11,15 [[pospešek|m/s²]]<ref name="fact"/><ref name=1bar/><br />1,14 [[težni pospešek|''g'']])
| escape_velocity = 23,5 km/s<ref name="fact"/><ref name=1bar/>
| sidereal_day = 0,6713 day<ref name="fact"/><br />16 h 6 min 36 s
| rot_velocity = 2,68 km/s<br />9660 km/h
| axial_tilt = 28,32°<ref name="fact"/>
| right_asc_north_pole = 17 h 19 min 59 s<br />299,333°<ref name=Seidelmann2007/>
| declination = 42,950°<ref name=Seidelmann2007/>
| albedo = 0,290 ([[Bondov albedo|Bondov]])<br />
0,41 ([[geometrični albedo|geom.]])<ref name="fact"/>
| magnitude = 7,7
| temperatures = yes
| temp_name1 = raven 1 bara
| min_temp_1 =
| mean_temp_1 = 72 [[Kelvin|K]]<ref name="fact"/>
| max_temp_1 =
| temp_name2 = 0,1 bar
| min_temp_2 =
| mean_temp_2 = 55 K<ref name="fact"/>
| max_temp =
| adjectives = neptunski, neptunska
| atmosphere = yes
| atmosphere_ref = <ref name="fact"/>
| scale_height = 19,7±0,6 km
| atmosphere_composition =
<table>
<tr><td>
80±3,2 %</td><td>[[vodik]] (H<sub>2</sub>)
</td></tr><tr><td>
19±3,2 %</td><td>[[helij]]
</td></tr><tr><td>
1,5±0,5 %</td><td>[[metan]]
</td></tr><tr><td>
~0,019 %</td><td>[[vodikov devterid]] (HD)
</td></tr><tr><td>
~0,00015 %</td><td>[[etan]]
</td></tr><tr><td>
'''Led''':</td><td>
</td></tr><tr><td>
</td><td>[[amonijak]]
</td></tr><tr><td>
</td><td>[[voda]]
</td></tr><tr><td>
</td><td>[[amonijev hidrosulfid]](NH<sub>4</sub>SH)
</td></tr><tr><td>
</td><td>metan (?)
</td></tr></table>
}}
'''Neptún''' je [[zunanji planet|zunanji]], po oddaljenosti od [[Sonce|Sonca]] osmi [[planet]] v [[Osončje|Osončju]] (v času, ko je [[Pluton]], ki ima [[izsrednost|izsredni]] [[tir]], še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni [[plinasti velikan|plinasti orjak]] v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot [[Uran (planet)|Uran]], ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot [[Saturn (planet)|Saturnovi]]. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila ''[[Voyager 2]]'' to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi [[veter|vetrove]], ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine [[vodik]]a, [[helij]]a in [[metan]]a, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob [[planetni mimolet|mimoletu]] ''Voyagerja 2'' leta 1989 se je na južni polobli nahajala [[Velika temna pega]], primerljiva z [[Velika rdeča pega|Veliko rdečo pego]] planeta [[Jupiter|Jupitra]]. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno [[Triton (luna)|Triton]] označujejo njen [[vzvratni tir]], izredno nizke temperature (38 [[Kelvin|K]]) in zelo redka (14 [[bar (enota)|mikrobarov]]) atmosfera iz dušika in metana.
Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[morje|morja]] [[Neptun (mitologija)|Neptunu]]. Njegov [[astronomski simbol]] predstavlja stilizirani trizob ({{Unicode|♆}}).
Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena [[vesoljska sonda]]; [[Voyager 2]] je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo ''Neptunov orbiter s sondami'', ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot [[Cassini-Huygens]], vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.<ref name="proposal">{{navedi revijo |last=Spilker |first=T. R. |author2=Ingersoll, A.P. |title=Outstanding Science in the Neptune System From an Aerocaptured Vision Mission |journal=Bulletin of the American Astronomical Society |year=2004 |volume=36 |pages=1094 |bibcode=2004DPS....36.1412S}}</ref>
== Odkritje ==
Astronomske skice [[Galileo Galilei|Galileo Galilea]] kažejo, da je on prvi opazoval Neptun, in sicer najprej 27. decembra 1612 in nato še 27. januarja 1613. Neptun je bil takrat zaradi [[konjukcija|konjukcije]] na [[nočno nebo|nočnem nebu]] navidezno zelo blizu Jupitra. Ker pa je Galileo Neptun zamenjal za zvezdo stalnico, mu odkritja ni mogoče pripisati. Ob Galilejevem opazovanju je bil Neptun zaradi ravno tisti dan začetega navideznega [[vzvratno gibanje|vzvratnega gibanja]] pri miru. Neptunovo navidezno gibanje je bilo premajhno, da bi ga Galileo lahko zaznal s svojim majhnim [[daljnogled]]om. Če bi se Neptun v času Galilejevega opazovanja gibal po nebu tako kot po navadi, bi ga Galileo zaradi razmeroma hitrega gibanja glede na ostale zvezde verjetno prepoznal kot planet in ne kot zvezdo stalnico.
Leta 1821 je [[Alexis Bouvard]] objavil astronomske tabele [[Uran (planet)|Uranovega]] tira. Poznejša opazovanja so pokazala precejšna odstopanja od izračunov v tabelah, zato je Bouvard domneval, da pot tega telesa nekaj moti. Leta 1843 je [[John Couch Adams]] izračunal tir osmega planeta, ki naj bi razložil Uranovo gibanje. Svoje izračune je poslal [[kraljevi astronom|kraljevemu astronomu]] siru [[George Biddell Airy|Georgu Biddellu Airyju]], ta pa je zaprosil za dodatna pojasnila. Adams je začel s pisanjem odgovora, vendar ga ni nikoli odposlal.
Leta 1846 je neodvisno od Adamsa naredil svoje izračune [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]], pri tem pa je prišlo do težav<!-- kakšnih? -->, saj ga njegovi rojaki niso podprli. Istega leta se je zavzel za matematični pristop [[John Frederick William Herschel|John Herschel]] in prepričal [[James Challis|Jamesa Challisa]], da poišče planet.
Po precejšnem obotavljanju je Challis v juliju 1846 začel z nejevoljnim iskanjem. Medtem pa je Le Verrier za iskanje planeta prepričal [[Johann Gottfried Galle|Johanna Gottfrieda Galleja]]. [[Heinrich Louis d'Arrest]], študent [[Observatorij Berlin|berlinskega observatorija]], je predlagal, da se nedavno zrisana karta neba v območju predvidene lege Le Verrierja<!--ali gre za karto, ki jo je zrisal Le Verrier ali je on predvidel položaj?--> primerja s trenutnim stanjem na nebu in se poiščejo za [[planet]]e značilni zamiki. Neptun je bil odkrit še isto noč, 23. septembra 1846, in to z odstopanji od napovedi Le Verrierja znotraj ene kotne stopinje ter od napovedi Adamsa okoli 10 stopinj. Challis je pozneje ugotovil, da je planet dvakrat opazoval v avgustu, vendar ga ni prepoznal, predvsem zaradi svojega odnosa do dela.
Po odkritju je prišlo do močnega nacionalističnega rivalstva med Francozi in Britanci, ki so imeli zasluge pri odkritju. Na koncu je prišlo do mednarodnega soglasja, tako da si zasluge za odkritje sedaj delita tako Le Verrier kot tudi Adams. Sedaj pa zgodovinarji znova preučujejo to zadevo, saj so leta 1998 odkrili »Neptunove papirje« (zgodovinske dokumente [[Kraljevi observatorij Greenwich|Kraljevega observatorija Greenwich]]), ki si jih je prilastil astronom [[Olin Eggen]] in so bili znova odkriti šele po njegovi smrti. Po pregledu teh dokumentov nekateri zgodovinarji menijo, da zasluge Adamsa za odkritje niso enakovredne Le Verrierjevim.<ref>William Sheehan, Nicholas Kollerstrom, Craig B. Waff (december 2004). [http://www.sciam.com/article.cfm?articleID=000CA850-8EA4-119B-8EA483414B7FFE9F The Case of the Pilfered Planet - Did the British steal Neptune?] ''Scientific American''.</ref>
== Poimenovanje ==
Kmalu po odkritju so Neptun poimenovali preprosto »čezuranski planet« (»transuranski ~«) oziroma »Le Verrierjev planet«. Prvi predlog je za ime podal Galle. Predlagal je, da planet poimenujejo ''[[Janus (mitologija)|Janus]]''. V Angliji je Challis predvsem zaradi pomorščakov predlagal ime ''[[Oceanus]]''. V Franciji je [[François Jean Dominique Arago|Arago]] predlagal, da se novi planet imenuje ''Leverrier'', čemur so zunaj [[Francija|Francije]] ostro nasprotovali. Francoski almanahi so hitro uveljavili ime ''Herschel'' za Uran in ''Leverrier'' za novi planet.
Medtem pa je Adams neodvisno predlagal spremembo imena ''Georgian'' v ''Uranus'' (Uran), Le Verrier pa je za novi planet predlagal ime ''Neptune'' (Neptun). [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] je predlagal to ime [[29. december|29. decembra]] [[1846]] na Akademiji znanosti v [[Sankt-Peterburg]]u.<ref>[http://articles.adsabs.harvard.edu//full/seri/AN.../0025//0000164.000.html Second report of proceedings in the Cambridge Observatory relating to the new Planet (Neptune) (1847)]. ''Astronomische Nachrichten,'' zvezek 25, str. 309. ''Najdeno na articles.adsabs.harvard.edu''.</ref> Kmalu je ''Neptun'' postal mednarodno priznana oznaka. V [[rimska mitologija|rimski mitologiji]] je bil [[Neptun (mitologija)|Neptun]] bog morja, enakovreden grškemu [[Pozejdon]]u. Zahteva po mitološkem imenu se je skladala z oznakami za druge planete, ki so bili vsi (razen Urana) poimenovani v antiki.
V [[kitajščina|kitajščini]], [[korejščina|korejščini]], [[japonščina|japonščini]] in [[vietnamščina|vietnamščini]] se ime planeta prevaja kot ''zvezda morskega kralja'' (海王星).<ref>[http://amateurastronomy.org/EH/Oct97.txt Using Eyepiece & Photographic Nebular Filters, Part 2 (oktober 1997)]. ''Hamilton Amateur Astronomers'' na amateurastronomy.org.</ref>
== Fizikalne značilnosti ==
[[Slika:Neptune darkspot.jpg|thumb|250px|left|''Velika temna pega'', kot jo je posnel ''[[Voyager 2]]''.]]
Ker je Neptun od Sonca zelo oddaljen, prejme zelo malo toplote. Temperatura najvišjih plasti ozračja znaša le -218 °C (55 K). Ker je Neptun plinasti orjak, nima trdnega površja. Vendar pa z globino plasti postajajo čedalje toplejše. Verjetno je ta toplota ostanek iz časov [[Nastanek Osončja|nastajanja Osončja]], ko je na planet padala snov, zdaj pa se toplota počasi oddaja nazaj v vesolje. Neptunovo [[ozračje]] ima najhitrejše vetrove v Osončju, in sicer hitrosti do 2000 km/h, najbrž pa jih poganja tok toplote iz notranjosti.
Notranja sestava je podobna [[Uran (planet)|Uranovi]]. Planet ima verjetno [[planetarno jedro|jedro]] iz (staljenih) kamnin in kovin, ki ga obdaja mešanica kamnin, vode, amoniaka in metana. Ozračje, ki sega od roba morda 10 do 20 odstotkov razdalje do središča planeta, je večinoma sestavljeno iz vodika in helija, z globino pa naraščajo količine metana, amoniaka in vode, ki se nato zlijejo v tekočo notranjost. Tlak v središču Neptuna je več milijonkrat večji od tlaka na površju [[Zemlja|Zemlje]]. Pri primerjavi hitrosti vrtenja in stopnji [[sploščenost]]i je ugotovljeno, da je pri Neptunu masa enakomerneje razporejena kot pri Uranu, ki ima maso bolj zbrano v središču planeta.
Neptun je podoben Uranu tudi pri svoji [[magnetosfera|magnetosferi]], saj je njegovo [[magnetno polje]] glede na os [[vrtenje|vrtenja]] zelo nagnjeno - in sicer za 47 stopinj, središče magnetnega polja pa je od fizičnega središča planeta oddaljeno vsaj 0,55 planetovega polmera (okoli 13.500 kilometrov). Na podlagi primerjave magnetnih polj obeh planetov so znanstveniki mnenja, da je tako nenavadna orientacija značilna za tokove v notranjoti planeta.
Neptunom in Uranom se razlikujeta tudi po stopnji [[Meteorologija|meteorološke]] dejavnosti. Uran je dokaj blede barve, Neptunovi visoki vetrovi pa omogočajo razvoj posebnih vremenskih pojavov. Leta [[1989]], ko je mimo Neptuna letelo vesoljsko plovilo ''Voyager 2'', je bila vidna [[velika temna pega]], vrtinčast viharni sistem velikosti [[Evrazija|Evrazije]]. Vihar spominja na [[Jupiter (planet)|Jupitrovo]] [[Velika rdeča pega|veliko rdečo pego]], vendar je do junija 1994 očitno izginil. Novejša slika, ki jo je [[2. november|2. novembra]] [[1994]] posnel [[Hubblov vesoljski teleskop]], kaže na podobne manjše viharje na Neptunovi severni polobli. Med plinastimi orjaki so bili samo na Neptunu opazni visoki oblaki, ki so metali senco na spodnje plasti oblakov.
== Planetovi obroči ==
[[Slika:Neptune rings PIA02224.jpg|250px|thumb|right|Neptunovi obroči]]
{{glavni|Neptunovi obroči}}
Neptun ima šibek sistem [[planetni obroč|planetnih obročev]] neznane sestave. Obroči imajo posebno »grudasto« sestavo, ki je še niso pojasnili, eden od razlogov pa naj bi bil gravitacijski vpliv majhnih lun, ki krožijo okoli planeta blizu teh obročev.
Prvi dokazi o nezaključenosti<!--nezveznosti?--> obročev so se pojavili v sredini 80. let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so opazovanja z [[okultacija zvezde|okultacijami]] pokazala dodaten »pomežik« malo pred ali pa takoj za okultacijo zvezde. To so leta 1989 pojasnile slike ''Voyagerja 2'', ki so pokazale, da sestav obročev vsebuje več šibkih obročev. Najbolj zunanji obroč, Adams, vsebuje tri značilne loke, sedaj poimenovane ''Liberté'', ''Egalité'' in ''Fraternité'' (svoboda, enakopravnost in bratstvo). Te loke si težko razložimo, saj bi se po zakonih gibanja morali v kratkem času razlesti v enakomerne obroče. Loke verjetno omejujejo gravitacijski vplivi lune [[Galateja (luna)|Galateje]], ki se giblje ravno znotraj obroča.
Voyagerjeve kamere so odkrile več drugih obročev. Poleg ozkega obroča [[John Couch Adams|Adams]], od središča Neptuna oddaljenega 63.000 km, še obroč [[Urbain Le Verrier|Leverrier]] pri 53.000 km in širši ter šibkejši obroč [[Johann Gottfried Galle|Galle]] pri 42.000 km. Šibka zunanja razširitev obroča Leverier se imenuje obroč [[William Lassell|Lassell]]; na svojem zunanjem robu je povezan z obročem [[François Jean Dominique Arago|Arago]] pri 57.000 km.<ref>[http://planetarynames.wr.usgs.gov/append8.html Gazetteer of Planetary Nomenclature Ring and Ring Gap Nomenclature (8. december 2004)]. ''USGS - Astrogeology Research Program''.</ref>
Nova opazovanja z Zemlje iz leta 2005 kažejo, da so Neptunovi obroči precej manj stabilni, kot so domnevali. Zanimivo je tudi, da bo obroč ''Liberté'' mogoče izginil že v enem stoletju. Z novimi opazovanji je razumevanje Neptunovih obročev postalo bolj negotovo.<ref>[http://www.newscientist.com/channel/space/mg18524925.900 Neptune's rings are fading away (26. marec 2005)]. ''New Scientist''.</ref>
{| class="wikitable"
! ime obroča !! polmer (km) !! širina (km) !! opombe
|-
| 1989 N3R (»Galle«) || 41.900 || 15 || imenovan po [[Johann Gottfried Galle|Johannu Gottfriedu Galleju]]
|-
| 1989 N2R (»Leverrier«) || 53.200 || 15 || imenovan po [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Urbainu Le Verrierju]]
|-
| 1989 N4R (»Lassell«) || 55.400 || 6 || imenovan po [[William Lassell|Williamu Lassellu]]
|-
| obroč Arago || 57.600 || - || imenovan po [[François Jean Dominique Arago|Françoisu Aragu]]
|-
| lok obroča Liberté|| 62.900 || - || »vodeči« lok
|-
| lok obroča Égalité|| 62.900 || - || »vzporedni« lok
|-
| lok obroča Fraternité|| 62.900 || - || »sledeči« lok
|-
| lok obroča Courage || 62.900 || - ||
|-
| 1989 N1R (»Adams«) || 62.930 || manj kot 50 || imenovan po [[John Couch Adams|Johnu Couchu Adamsu]]
|}
== Neptunovi naravni sateliti ==
{{glavni|Neptunovi naravni sateliti}}
Znano je 13 Neptunovih [[naravni satelit|naravnih satelitov]]. Daleč največja luna in tudi dovolj masivna, da je lahko sferična, je [[Triton (luna)|Triton]], ki ga je samo 17 dni po odkritju Neptuna odkril [[William Lassell]]. V nasprotju z ostalimi večjimi lunami v Osončju ima Triton [[vzvratni tir]], kar kaže, da je bil ujet in predstavlja največji znani primer telesa [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]] (čeprav ni več tam). Nahaja se dovolj blizu Neptuna, da je vezan v [[sinhroni tir]] in se v spirali bliža planetu. Triton je najhladnejše izmerjeno telo v Osončju.
<center>
{| class="wikitable"
|- style="background:#efefef;"
! colspan="5" | Triton v primerjavi z Zemljino [[Luna|Luno]]
|-
|- style="background:#efefef;"
! ime
! premer<br />(km)
! masa<br />(kg)
! polmer tira (km)
! perioda tira (dnevi)
|- style="background:#ccccff;" align="center"
| '''[[Triton (luna)|Triton]]'''
| 2700<br />(80 % Luninega)
| 2,15×10<sup>22</sup><br />(30 % Lunine)
| 354.800<br />(90 % Luninega)
| -5,877<br />(20 % Lunine)
|} </center>
Neptunov drugi znan satelit, nepravilna luna [[Nereida (luna)|Nereida]] ima enoga najbolj sploščenih tirov v Osončju.
Od julija do septembra 1989 je ''Voyager 2'' odkril šest novih Neptunovih lun. Od teh je nepravilno oblikovani [[Proteus (luna)|Proteus]] znan po tem, da ima pri svoji gostoti največjo mogočo velikost, preden bi se zaradi lastne gravitacije oblikoval v kroglasto obliko. Čeprav je po masi med Neptunovimi lunami na drugem mestu, ima samo četrtinko odstotka mase Tritona. Neptunove najbolj notranje lune [[Najada (luna)|Najada]], [[Talasa (luna)|Talasa]], [[Despina (luna)|Despina]] in [[Galateja (luna)|Galateja]] krožijo okoli Neptuna dovolj blizu, da so znotraj Neptunovih obročev. Naslednja najbolj oddaljena luna [[Larisa (luna)|Larisa]] je bila odkrita že leta 1981, ko je zakrila zvezdo. To so takrat pripisali obročem, pri opazovanju Neptuna leta 1989 pa je ''Voyager 2'' potrdil, da je bila za zakritje kriva luna. Leta 2004 so bile objavljene lune, odkrite v letih 2002 in 2003 <ref>Holman, Matthew J. et. al. (19. avgust, 2004). [http://www.nature.com/cgi-taf/DynaPage.taf?file=/nature/journal/v430/n7002/abs/nature02832_fs.html Discovery of five irregular moons of Neptune]. ''Nature,'' str. 865 - 867.</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/3578210.stm Five new moons for planet Neptune (18. avgust 2004)]. ''BBC News''.</ref> (za datume odkritij glej članek [[Časovnica naravnih satelitov]]).
== Neptunovi Trojanci ==
Do leta 2005 sta bila znana dva [[Neptunov Trojanec|Neptunova]] [[Trojanski asteroid|Trojanska asteroida]], ki imata enako tirno periodo kot planet. Ležita v raztegnjenih in zakrivljenih območjih okrog [[Lagrangeeva točka|Lagrangeevih točk]] L<sub>4</sub> in L<sub>5</sub> 60° pred Neptunom in za njim. To sta [[2001 QR322|2001 QR<sub>322</sub>]] in [[2004 UP10|2004 UP<sub>10</sub>]]. V letu 2005 so opazili še tri možne Neptunove Trojance: [[2005 TN53|2005 TN<sub>53</sub>]], [[2005 TN74|2005 TN<sub>74</sub>]] in [[2005 TO74|2005 TO<sub>74</sub>]]. Da bodo nedvomno označeni kot Neptunovi Trojanci, bo potrebno natančneje določiti tire. To tudi pomeni, da uradni seznam [[Središče za male planete|Središča za male planete]] (MPC)<ref>{{navedi splet| url=http://www.minorplanetcenter.net/iau/lists/NeptuneTrojans.html |title=List Of Neptune Trojans |publisher=Središče za male planete, Mednarodna astronomska zveza |date=8.2.2013 |accessdate=8.2.2013}}</ref> še ni dokončen.
== Videz in vidljivost z Zemlje ==
Neptun ni s [[prosto oko|prostim očesom]] viden nikoli. Njegova svetlost je med [[navidezni sij|magnitudama]] +7,7 in +8,0, zato je za opazovanje potreben daljnogled ali teleskop. V teleskopu je viden kot majhen modro-zelen disk, podoben Uranu. Modro-zeleno barvo mu daje [[metan]] v ozračju.
Ker je obhodni čas Neptuna 165 let, se je v začetku 21. stoletja vrnil na približno tisto mesto, kjer ga je odkril Galle, in sicer trikrat: [[11. april]]a [[2009]], ko je bil v normalnem gibanju, [[17. julij]]a istega leta, ko je bil v vzvratnem gibanju in še zadnjič v naslednjih 165 letih [[7. februar]]ja [[2010]]. Tako kot vsi planeti v Osončju za Zemljo tudi Neptun potuje navidezno vzvratno. Poleg tega pride še do [[opozicija (astronomija)|opozicije]], vrnitve v normalno gibanje in [[Konjunkcija (astronomija)|konjunkcije]] s Soncem.
== Raziskave ==
Leta 1977 izstreljena ameriška sonda ''Voyager 2'' je do danes edino [[vesoljsko plovilo|plovilo]], ki se je približalo Neptunu. To je bil zadnji planet, ki ga je sonda lahko obiskala, zato je bila sprejeta odločitev, da bo opravila bližnji mimolet lune Triton, ne glede na posledice za sondin tir. Najbližje Neptunu je letela 25. avgusta 1989, ko se je približala na razdaljo 4400 km vrhnjemu delu atmosfere. Na tej razdalji so signali s sonde do Zemlje potovali več kot štiri ure, zato jo je upravljal samodejni program. Sonda je ob mimoletu potrdila obstoj magnetnega polja in izmerila njegove značilnosti. Meritve [[Radijski valovi|radijskega valovanja]] so dale odgovor na vprašanje o [[Vrtilna doba|vrtilni dobi]]. Pokazalo se je tudi, da ima planet presenetljivo aktiven vremenski sistem, odkritih je bilo šest novih lun in nadaljnji obroči.<ref>{{navedi knjigo |last=Burgess |first=Eric |year=1991 |title=Far Encounter: The Neptune System |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-07412-4}}</ref>
Leta 2003 je agencija [[NASA]] v svojo srednjeročno vizijo raziskovanj osončja vključila odpravo, podobno odpravi ''[[Cassini-Huygens]]'' s predvidenim datumom izstrelitve okrog leta 2016, ki bi podrobneje preučila Neptunov sistem.<ref name="proposal"/> Vendar odprava v kasnejše strateške dokumente ni bila vključena; preučevanje t. i. razreda ledenih orjakov v okviru ameriškega vesoljskega programa se bo v bližnji prihodnosti osredotočalo na Uran,<ref>{{navedi novice| url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=36315 |title=NRC: Vision and Voyages for Planetary Science in the Decade 2013-2022 - Executive Summary |date=7.2.2011 |work=SpaceRef |accessdate=8.2.2013}}</ref> nadaljnje odprave proti Neptunu pa zaenkrat niso predvidene.
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Neptune (planet)|Neptun}}
;{{ikona sl}}
* [http://194.249.166.194/classroom/fizika/9r/3vesolje/devetplanetov/neptun.html Neptun] na Devet planetov
* [http://projekti.svarog.org/nase_osoncje/neptun.html Neptun] na Svarog.org
;{{ikona en}}
* [http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/neptunefact.html Dejstva o Neptunu] na strani Nase
* [http://cfa-www.harvard.edu/iau/lists/NeptuneTrojans.html Seznam Neptunovih Trojancev] na Minor Planets Center
* Smith B.A. (2004). [http://www.nasa.gov/worldbook/neptune_worldbook.html ''Neptune'']. World Book Online Reference Center. World Book, Inc. (NASA.gov)
{{-}}
{{Neptunovi sateliti}}
{{navigacija Osončje}}
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Neptun| ]]
| |||