Kitajska: Razlika med redakcijama

Na vzhodu so ob obalah [[Rumeno morje|Rumenega]] in [[Vzhodno kitajsko morje|Vzhodnega kitajskega morja]] obširne in gosto poseljene naplavne ravnice. Na robu planote Notranje Mongolije na severu so obširne travnate stepe, v južnem delu Kitajske pa prevladujejo hribovja in nizka gorovja. Večina rodovitne zemlje je v [[rečna delta|deltah]] dveh največjih rek, Rumene reke in Modre reke. Na teh ozemljih so nastale velike starodavne kitajske civilizacije.

 

 

Severozahod zavzema velika poplavna ravnica, na jugozahodu pa so obširne [[apnenec|apnenčaste]] planote, ki jih sekajo srednje visoka hribovja, ter [[Himalaja]], kjer se nahaja [[Mount Everest]], najvišja točka na Zemlji. Na severozahodu so tudi višje planote s suhim [[puščava|puščavskim]] površjem, kamor sodita [[Takla Makan]] (''Tăkèlāmǎgān'') in puščava [[Gobi]]. V obdobju dinastij so jugozahodno mejo predstavljale visoke gore in globoke doline Yunnana, ki ločujejo tudi sodobno Kitajsko od Mjanmarja, Laosa in Vietnama.