Pesniški jezik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 1:
'''Pesniški jezik''' se imenuje tudi umetnostni jezik in je kot [[jezikovna zvrst]], v kateri izstopa poetična funkcija, uporabljen v literarnih delih. Pesniški jezik naj bi bil najustvarjalnejša in najizvirnejša jezikovna zvrst, oblikovana na podlagi potujitve avtomatiziranih besed in vzorcev praktičnega [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. V pesniškem jeziku so celo zaželeni pomenski premiki, [[konotacija|konotacije]], [[večpomenskost]], [[slovnica|slovnične]] nepravilnosti, odkloni od splošne jezikovne rabe, zapletene in teže razumljive strukture, velika zgoščenost, ujemanja med različnimi jezikovnimi ravninami, avtoreferencialnost, prestavljanje [[etika|etičnih]] in spoznavnih norm, približevanje mitološkemu mišljenju, imaginaciji in telesnim impulzom. V [[strukturalizem|ruskem formalizmu]] in praškem lingvističnem krožku se je razvilo pojmovanje, da [[književnost|literatura]] temelji na posebni jezikovni zvrsti. To je sporno, ker literarna besedila zajemajo iz različnih jezikovnih zvrsti, malo pa je prvin, ki bi bile značilne samo za literaturo. Uporabniki jezika na podlagi svoje jezikovne zmožnosti ob stiku z literarnim besedilom precej hitro ugotovijo, da gre pri le-tem za [[diskurz]], ki se razlikuje od drugih jezikovnih zvrsti.
S pesniškim jezikom [[pisatelj]]i in [[pesnik]]i dosegajo [[umetnost|umetniško]] obliko svojih spisov. [[Prevajanje]] pesmi je zapleteno, saj mora [[prevajalec]] dobro poznati tudi oba pesniška jezika, posebno tisti način izražanja, ki ga uporablja izvirnik. Vsak pesniški jezik je namreč vedno obarvan z besedami v prenesenem smislu ali nenavadno uporabljenimi izrazi. To so ''[[retorična figura|retorične figure]]'', ki zaradi številčnosti in različnosti otežujejo prevod. Te figure se sicer pogosto uporabljajo tudi v vsakdanjem pogovornem jeziku, a so že tako udomačene, da jih po navadi ne opazimo.
==Nekatere kategorizacije retoričnih oblik==
| |||