Lom: Razlika med redakcijama

dodanih 35 zlogov ,  pred 14 leti
{{slog}}
m
({{slog}})
{{slog}}
'''Lom''' je pojav, ki nastane predvsem pri [[krhkih materialih]], ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo. Ti materiali se pri [[obremenitvi plastično]] ne [[deformirajo]], temveč elastični deformaciji sledi [[lom]]. [[Material]] se razdeli na dva ali več delov. Če v materalu ni nobene napake, se poruši pri napetosti, ki je enaka teoretični kohezijski trdnosti. Ta [[napetost]] je zelo velika. Okoli 10 odstotkov [[elastični modul|elastičnega modula]]. Dejanske zlomne trdnosti materialov so bistveno manjše. V krhkih materialih navzočnost razpoke izredno zmanjša lomno napetost. Ob vrhu razpoke se namreč pojavi koncentracija napetosti. Vsak material, tudi tisti najbolj krhki, se ob prelomnini plastično deformirajo.
 
Lome delimo glede na to, koliko energije se poprabi za [[lom]]. Malo energije se porabi pri [[krhkem lomu]], veliko pa pri [[žilavem lomu]].
V steklu in keramičnih materialih so navadno navzoče razpoke ali druge napake, ki povzročijo koncentracijo [[napetosti]]. Pri [[kovinah]] pa morajo [[razpoke]] najprej nastati. Ugotovljeno je bilo, da se [[kovine]] pred lomom vsaj malo [[plastično deformirajo]], pri čemer nastanejo mikrorazpoke zaradi nakopičenja [[dislokacij]] ob kristalnih mejah ali delcih, lahko pa nastanejo tudi z reakcijo [[dislokacij]], ki drsijo po nevzporednih drsnih ravninah. Napredovanje razpoke v polikristalih lahko poteka po mejah kristalnih zrn-[[interkristalni lom]] ali skozi kristalna zrna po določenih razkolnih ravninah-[[transkristalni]] ali [[razkolni lom.]] Za žilav [[lom]] ni nujen nastanek in napredovanje razpoke. Do loma lahko vodijo procesi pri plastični deformaciji. Žilavi lomi so transkirstalni.
 
[[Kategorija:Materiali]]
360.301

urejanje