Merenre II.: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
dokazi
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 30:
 
==Dokazi==
Merenre Nemtjemsaf II. je dokazan v 4. vrstici 6. kolone [[Torinski seznam kraljev|Torinskega seznama kraljev]], sestavljenega v poznem ramzeškem obdobju. Njegovo ime je na seznamu izbrisano, ohranjena pa je dolžina vladanja: eno leto in en mesec po Pepiju II.<ref name=ref9>Darrell D. Baker: ''The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC'', Stacey International, ISBN 978-1-905299-37-9, 2008, str. 211–212.</ref> Dokazan je tudi v 39. vnosu na [[Abidoški seznam kraljev|Abidoškem seznamu kraljev]], sestavljenem med vladanjem [[Seti I.|Setija I.]] Seznam je eden od najbolj ohranjenih zgodovinskih dokumentov s konca Starega kraljestva in začetka [[Prvo vmesno obdobje Egipta|prvega vmesnega obdobja Egipta]]. Abidoški seznan je edini, na katerem je omenjeno Nemtjensafovo prestolno ime Merenre. V kasnejših virih je kot Mentesupis omenjen v [[Maneton]]ovi ''Egiptiaki'' (''Zgodovina Egipta''). Vladal je eno leto.<ref name=ref1/>
 
Edini artefakt, ki je zanesljivo pripadal Merenreju, so poškodovana lažna vrata z napisom ''Sa-nesu semsu Nemtyemsaf - Starejši faraonov sin Nemtjemsaf'', ki so jih odkrili v Neitini piramidi. Neit je bila polsestra in kraljica Pepija II. in zelo verjetno NemtjemsafovaMerenrejeva mati.<ref name=ref7/><ref name=ref9/> Vsebina napisa kaže, da je bil napisan verjetno pred NemtjemsafovimMerenrejevim prihodom na prestol.<ref>Gustave Jéquier: ''Les pyramides des reines Neit et Apouit'', Imprimerie de l'Institut Français d'Archéologie Orientale, Cairo (1933), vovanova izdaja: Service des antiquites de l'Egypte (1984), ISBN 978-9770104934.</ref> Drug artefakt, ki je morda pripadal NemtjemsafuMerenreju, je odlok za zašito posmrtnih kultov kraljic Ankesenpepi I. in Neit, odkrit v templju kraljice Neit. <ref>Kurt Sethe (urednik): ''Urkunden des ägyptischen Altertums, Vol. 1: Urkunden des alten Reiches'', Hinrichs, Leipzig 1933, št. 307.</ref><ref>Hans Goedicke: ''Königliche Dokumente aus dem Alten Reich'', Wiesbaden: Otto Harrassowitz (1967), str. 158–162.</ref> Če je odlok resnično njegov, je bilo njegovo Horovo ime ''S[...]tawy'', kar pomeni ''Tisti, ki je dve deželi …''.
 
==Vladanje==
Merenre II. je nasledil svojega očeta Pepija II. po njegovem ekstremno dolgem vladanju, ki je domnevno trajalo 94 let. O Merenrejevem vladanju ni nobenega zanesljivega podatka, zagotovo pa je vladal v obdobju propadanja centralne oblasti in rasti moči lokalnih guvernerjev – [[nomarh]]ov. Manj kot tri leta po njegovi smrti se je Staro egipčansko kraljestvo v kaosu končalo in začelo prvo vmesno obdobje Egipta. Merenre II. je morda zase začel graditi piramido, verjetno v [[Sahara|Sahari]] v bližini piramide svojega očeta.<ref> Miroslav Verner: ''Die Pyramiden'', Reinbek 1997, str. 415.</ref>
 
==Herodotova zgodba==
Grški zgodovinar [[Herodot]] v svojih ''Zgodbah'' omenja [[Legenda|legendo]], da se je kraljica [[Nitokris]] maščevala drhali za umor njenega brata in moža, domnevno Merenreja II., tako, da je vse njegove morilce zbrala na banketu in jih utopila.
 
Zdaj velja, da je ime Nitokris rezultat združitve in popačitve imena resničnega faraona in Merenrejevega naslednika [[Netjerkare |Netjerkare Siptaha]].<ref> Kim Ryholt: ''The Late Old Kingdom in the Turin King-list and the Identity of Nitocris'', Zeitschrift für ägyptische 127 (2000)=: 91.</ref>
 
==Sklici==