William Shakespeare: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F524:CC:DD23:294D:D0A5:DB73 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 2001:1470:F524:CC:ECB6:C426:7A1B:24EB Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Pisec
| name = William Shakespeare
| image = William Shakespeare Chandos Portrait.jpg
| caption = Chandosov portret, neznan umetnik, Narodna galerija portretov, London.
| birth_date = krščen [[26. april]]a [[1564]] (datum rojstva neznan)
| birth_place = [[Stratford-upon-Avon]], [[Warwickshire]], [[Anglija|Angleško kraljestvo]]
| death_date = {{datum smrti|1616|4|23| (star 52)}}
| death_place = [[Stratford-upon-Avon]], [[Warwickshire]], [[Anglija]]
| occupation = [[dramatik]], [[pesnik]], [[igralec (umetnik)|igralec]]
| signature = Shakespeare-WillSignature3.png
}}
'''William Shakespeare''' , [[Angleži|angleški]] [[dramatik]], [[krst|krščen]] [[26. april]]a [[1564]], [[Stratford-upon-Avon]], [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Warwickshire]], [[Anglija]], [[23. april]] [[1616]] ([[julijanski koledar]]), [[3. maj]] 1616 ([[gregorijanski koledar]]), Stratford-upon-Avon.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen [[književnik]] in [[gledališki igralec]]. Priznani angleški književniki v naslednjih stoletjih kot so [[John Milton]], [[John Dryden]] in [[Alexander Pope]] so mu izkazovali spoštovanje in ga častili kot univerzalnega [[genij]]a, ki je s svojim delom zasenčil svoje sodobnike, nekateri so mu celo pripisovali sijaj božanskega. Nobeden od kasnejših posvetnih in svobodomiselnih pisateljev ni vplival v tako velikem deležu na svetovno [[kultura|kulturo]] kot ravno William Shakespeare. Shakespearja so včasih klicali tudi Bard of Avon
Glede na zgodovinske nejasnosti in [[biografija|biografske]] pomanjkljivosti se že več kot stoletje pojavlja t. i. ''[[shakespearejansko vprašanje]]'', ki izraža dvom do avtorstva izjemnega književnega [[opus]]a, ki ga pripisujemo Shakespeareu. Številni analitiki, ki so raziskovali slog njegove govorice, so prišli do različnih zaključkov. Danes med literarnimi zgodovinarji velja skoraj konsenz, da Shakespeareovo avtorstvo ni sporno.<ref>James S. Shapiro, ''Contested Will: Who Wrote Shakespeare?''. Faber and Faber, 2010</ref> Njegova veličina je predvsem v obširni uporabi jezika s prostranim besediščem in bogatim poznavanjem zgodovine. Obširnost znanja nakazuje skorajda nečloveško zmožnost, kar vedno znova sproža dvome o enem avtorju. NI GA VEČČČČČČČČČ
== Življenje MATIC TE LJUBI PATRIK ==
=== Mladost NI GA ===
Shakespeare se je VEĆ
po nekaterih predvidevanjih rodil 23. aprila leta 1564, v srednji Angliji v Stratfordu na reki [[Avon (reka)|Avon]], Johnu in Mary Shakespe[[trgovec|ovec]] in [[obrtnik]]<nowiki/>asneje tudi [[župan]] in [[sodnik|so]]<ref>{{Harvnb|Baldwin|1944|loc=464}}.</ref>. Nekateri njegovi biografi menijo, da je bil bolj slab učenec in imel težave s koncentracijo. Vendar kljub temu je pridobil temeljno znanje [[latinščina|latinščine]]<ref>{{Harvnb|Baldwin|1944|loc=179-80, 183}}; {{Harvnb|Cressy|1975|loc=28, 29}}.</ref>, [[francoščina|francoščine]], [[italijanščina|italijanščine]], [[grščina|grščine]] in morda tudi[[španščina|čine]]. Shakespeare je zaradi pomanjkanja denarja zapustil šolo pri petnajstih in ni nadaljeval šolanja na [[univerza|univerzi]]. Kaj se je potem dogajalo z njim, ni znano. Nekateri ga že omenjajo kot igralca, ki se je pojavljal v nekaterih uličnih gledaliških prireditvah. Leta [[1582]] se je kot osemnajstleten mladenič poročil z osem let starejšo ''Anne Hathaway''. Biografi navajajo, da je bila poroka prisiljena, brez privoljenja nevestinih staršev in Williama ni posebej osrečila. Anne mu je rodila tri otroke, hčerko ''Susanno'' leta [[1583]] ter dvoj''Hamneta'' in ''Judith'' leta [[1585]].
[[Slika:Shakespeare Globe Theater 1 db.jpg|thumb|200px|right|Ponovno postavljeno Gledališče Globe v Londonu ob reki Temzi]]
=== Whatever ===
Čeprav se je gledališka in pisateljska kariera Williama Shakespeara odvijala v [[London]]u, je njegova družina ostala in živela v Stratfordu. Ni znano, kolikokrat se je za časa bivanja v Londonu vrl v Stratford, toda čutil je veliko pripadnost Stratfordu in okolju, iz katerega je izhajal. Razlog za Shakespeareov odhod v London ni znan. Predvideva se, da je odšel kmalu po rojstvu dvojčkov, leta v leto [[1592]]<ref>{{Harvnb|Chambers|1930|loc=Vol. 1: 287, 292}}</ref>. Gre za [[pamflet]], v katereakrat cenjeni [[roman|romanoec]] in dramatik [[Robert Greene]] napadel mladega književnega povzpetneža in »krpača dramskih del« - Williama Shakespeara. Od leta [[1594]] pa do konca svoje [[kariera|kariere]] je bil Shakespeare član gledališke skupine ''Lord Chamberlain's Men'', ki se je leta [[1603]], ko je postal njen pokrovitelj [[kralj]] [[Jakob I. (angleški)|Jakob I.]], preimenovala v ''King's Men''<ref>{{Harvnb|Chambers|1923|loc=208–209}}.</ref>.
V letih prvega velikega literarnega vzpona pa ga je v zasebnem življenju verjetno precej pretresla smrt ([[1596]]) enajstletnega sina ''Hamneta''. Nekateri povezujejo Hamnetovo ime celo z nastankom tragedije ''Hamlet''. Dva meseca po Hamnetovi smrti si je oče John gmotno spet opomogel, saj je družina dobila pravico do [[grb]]a. Da se je stanje Shakespearov popravilo in da so bili s podelitvijo grba povzdignjeni v [[plemič|plemiški]] stan, je nedvomno pripomogel tudi William z zvezami, ki si jih je medtem pridobil v Londonu. Verjetno pa si je z gledališkim poslom zelo opomogel<ref>{{Harvnb|Chambers|1930|loc=Vol. 2: 67–71}}.</ref>, ker si je lahko leta [[1597]] kupil hišo v Stradfordu na Novem trgu, kjer je pozneje skušal v miru preživeti zadnja leta svojega življenja. Leta [[1599]] je zavzel eno vodilnih mest v [[gledališče Globe|gledališču Globe]], medtem ko je bil že desetletje [[delničar]] gledališča ''Blackfriars''. Vsa naslednja leta je tudi vztrajno dokupoval zemljo in [[nepremičnina|nepremičnine]] v Stratfordu. Ko sta ''brata Burbadge'' prevzela gledališče »Globe«, ki je postalo najznamenitejše angleško gledališče v [[elizabetinska doba|elizabetinski dobi]], se jima je pridružil kot [[delnica|delniški]] solastnik.
O tem, kaj je sprva počel v Londonu, obstajajo prav tako nasprotujoča si mnenja. Pravijo, da je v začetku varoval [[konj]]e gospôdi, ki je prihajala h gledališkim predstavam, kmalu je bil v gledališču pomočnik, igralec manjših vlog, nato prirejevalec iger, leta [[1592]] pa je postal nevaren tekmec tedanjim dramatikom. Tega leta so v Londonu uprizorili njegovega [[Henrik VI (Shakespeare)|Henrika VI]], leta [[1593]] pa je Shakespeare javno stopil v takratni londonski svet književnikov, ko je izdal [[ep]]sko pesnitev »Venera in Adonis«. Leta [[1594]] je izdal svojo drugo epsko pesnitev »Lukrecijo«. Shakespeare je kmalu dobil zaščitnike in prijatelje. Kot opazovalec se je lahko udeleževal zabav in učenih pogovorov in tako dobival vpogled v plemiško življenje. Njegova veljava v gledališču je postajala vse, tako se je 1598 njegovo ime začelo pojavljati na plakatih.<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=188}}; {{Harvnb|Kastan|1999|loc=37}}; {{Harvnb|Knutson|2001|loc=17}}</ref> Postal je delničar v svoji gledališki skupini in kot pisatelj tragedij in komedij doživljal uspehe pri navdušenem občinstvu. V tem času je napisal tragedijo »Romeo in Julija«, komedijo »Sen kresne noči«, nato je sledil »Beneški trgovec« in »Julij Cezar« ter veseloigre »Mnogo hrupa za nič«, »Kakor vam drago« in »Kar hočete«.
=== Teorija o zaroti ===
Obstaja teorija, da je bil leta [[1601]] skupaj s prijateljema grofom Essexom in grofom Southamptonom udeležen v neuspeli [[zarota|zaroti]] proti kraljici [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeti I.]] Zarota, v katero je bilo vpletenih več plemičev, je bila izdana in [[sodišče]] je vse ostro kaznovalo – številnim, med njimi tudi grofu Essexu, so odsekali glavo, Southamptona pa so zaprli. V nevarnosti je bil tudi Shakespeare, ker so zarotniki dan pred napadom naročili uprizoritev njegove kraljevske kronike [[Rihard II. (Shakespeare)|Rihard II.]] v gledališču Globe, da bi tako pri ljudeh povečali pripravljenost na upor (v [[drama|drami]] je prikazan [[umor]] nesposobnega kralja). V vsakem primeru so ti dogodki gotovo vplivali na dela, ki jih je napisal v naslednjih letih in ki jih zaznamuje [[pesimizem]], to so tragedije »Othello«, »Kralj Lear«, »Macbeth«, »Timon Atenski«, »Koriolan« in druge.
[[Slika:Shakspeare signature.jpg|thumb|right|400px|Shakespeareov podpis v oporoki]]
Po naravni smrti kraljice Elizabete je prišel na oblast novi kralj [[Jakob I. Angleški|Jakob I.]], sin [[Marija Stuart|Marije Stuart]], ki je zarotnike pomilostil. Kralj je dal dovoljenje, da se sme v gledališčih uprizarjati kakršnekoli gledališke igre od tragedij, pa do [[pastoral]]ov. Shakespearov položaj se je pod novim kraljem dokončno utrdil in v letih od [[1598]] do [[1609]] je napisal veliko [[sonet]]ov. Le-ti sodijo med njegova pomembnejša dela.
=== Vrnitev v Stratford ===
Nihče ne ve, zakaj je skoraj petdesetletni Shakespeare okrog leta [[1612]]-[[1613]] zapustil London in se vrnil v rojstni kraj. Morda se je vsega naveličal, ter je hotel uživati v miru, kar si je zaslužil gmotno in moralno. Tudi slave je imel takrat že dovolj, saj ga je zgodovinar [[Camden]] že leta [[1605]] imenoval za genija takratnega časa. Morda se je dokončno preselil v Stratford šele po [[29. junij]]u 1613. leta, ko je med predstavo «Henrika VIII.« [[požar|zgorelo]] gledališče »Globe«. [[10. februar]]ja 1616 je bil že na svatbi svoje hčere Judite, petnajst dni po tem pa je že naredil [[oporoka|oporoko]]. Za glavna [[dedič]]a je določil hčer Suzano in njenega moža zdravnika dr. Johna Halla. Judita je dobila 300 funtov, obdaril pa je tudi sestro in druge sorodnike ter prijatelje. Žena Ana pa je dobila le posteljo in še to ne najboljšo. Celo revežem je zapustil več kot njej. To je kazalo, da se nista razumela, k čemur so pripomogla tudi leta, saj je bila od njega starejša osem let.
[[Slika:Shakespeare effigy.jpg|thumb|right|200px|Napis na nagrobniku]]
Shakespeare po letu [[1614]] ni več odšel iz Stratforda. Začel je bolehati in na svoj domnevni rojstni dan, 23. aprila leta 1616, je umrl v starosti 52 let<ref>{{Harvnb|Schoenbaum|1987|loc=25, 296}}.</ref>. Pokopan je v stratfordski cerkvi. V nagrobno ploščo, pod katero leži, so vklesani štirje stihi, ki bi jih naj sam napisal in ki se v proznem prevodu glasijo: »''Dobri prijatelj, [[Jezus]]u na ljubo ne grebi po prahu, ki je tu zaprt. Blagoslovljen mož, ki prizanaša tem kamnom, in preklet bodi vsak, ki bi vznemirjal moje kosti''«. V steno na levi pa je v [[marmor]] vklesan njegov kip s papirjem in peresom ter v skrbno izklesani gosposki obleki.
== Shakespearovo družinsko drevo ==
| |||