Sargon II.: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Vladar | name = Sargon II. | title = Kralj Asirije, Babilonije, Akada in Sumerije | image = Sargon II and dignitary.j...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
Vojni pohodi
Vrstica 17:
| mother = Jabā/Banītu
}}
 
'''Sargon II.''' ([[Sirščina|asirsko]] Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), [[Aramejščina|aramejsko]] סרגן,<ref>Eckart Frahm: ''Observations on the Name and Age of Sargon II and on Some Patterns of Assyrian Royal Onomastics'', NABU '''2''' (2005): 46–50.</ref> je bil [[Asirija|asirski]] kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št.
 
Bil je sin kralja [[Tiglat-Pileser III.|Tiglat-Pileserja III.]] Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V. Zatrl je več uporov, podjarmil [[Izraelsko kraljestvo (razločitev)|Izraelsko kraljestvo]] in leta 710 pr. n. št. [[Babilonija|Babilonijo]], s čimer je ponovno združil Asirijo z njenim južnim rivalom. Državi sta bili ločeni od [[Hamurabi]]jeve smrti leta 1750 pr. n. št.
 
Novoasirska izgovarjava njegovega imena je bila domnevno ''/sargi:n(u)/'' ali ''/sarga:n(u)/''. Izgovarjava Sargon temelji na biblični obliki imena (סרגון), omenjenega v Izaija 20:1<ref>[http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+20&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Izaija 20:1]</ref>. Vladarska številka II. je sodobna, da bi se razlikoval od staroasirskega vladarja [[Sargon I.|Sargona I.]] in še starejšega akadskega vladarja [[Sargon Akadski|Sargona Starejšega]].
 
==Zgodnje vladanje==
Zgleda, da si je Sargon II. v nasilnem državnem udaru prilastil prestol svojega starejšega brata [[Šalmaneser V.|Šalmaneserja V.]]<ref name=ref3>''Sargon II, King of Assyria (721-705 BC)'', The British Museum. Arhivirano iz izvirnika 30. oktora 2015. Pridobljeno 15. junija 2017.</ref> V tem času je bil že v srednjih letih. Pri vladanju mu je kot kronski princ pomagal sin [[Sanherib]].<ref name=ref4>Karen Radner: ''Sargon II, king of Assyria (721-705 BC), Assyrian empire builders'', University College London, 2012.</ref> Sargonov brat Sinausur je bil kraljev veliki vezir.<ref name=ref5>''Excavations At Khorsabad'', The Oriental Institute of the University of Chicago, oi.uchicago.edu.</ref>
 
==Vojni pohodi==
Sargon se je od samega začetka vladanja soočal s številnimi upori. V močvirjih na jugu države je razglasil neodvisnost poglavar kaldejskih plemen [[Marduk-apla-iddina II.]] in se razglasil za kralja Babilonije. Sargon se je z njim spopadel pri mestu Der na ravnici vzhodno od Babilona. Marduk-apla-iddino je podpiral [[elam]]ski kralj [[Humban-Nikaš I.]] Elamski vojski je uspelo odbiti asirski napad in obdržati Marduk-apla-iddino na oblasti v Babiloniji.<ref name=ref4/> Sovražni kralji so nazadnje sklenili mirovni sporazum, ki je trajal deset let.<ref>Sarah Melville: ''The Campaigns of Sargon II, King of Assyria, 721-705 B.C.'', University of Oklahoma, 2016.</ref>
 
Leta 717 pr. n. št. se je uprla sirsko-hetitska država [[Karkemiš]] ob gornjem [[Evfrat]]u. Karkemiš je bil majhna država na pomembnem prehodu preko Evfrata. Sargon je prekršil obstoječe mirovne sporazume in napadel Karkemiš in s plenom poplačal svojo vojsko.<ref name=ref4/>
 
Leta 716 pr. n. št. je napadel Manaence, ker je vladar Aza s pomočju [[Urartu]]ja odstavil Sargonovega vazalnega vladarja. Sargon je zasedel prestolnico Izirtu in v Parsui in Kar-Nergalu namestil svojo vojsko. Vojaške baze je ustanovil tudi v [[Medija|Mediji]]. Glavna je bila v Harharju, ki ga je preimenoval v Kar-Šarukin. Leta 715 je ustanovil še mesta Kar-Nabu, Kar-Sin in Kar-Ištar. Poimenoval jih je pa asirskih bogovih in vanje naselil asirske podložnike.
 
Sargonov osmi vojni pohod (leta 714 pr. n. št.) je bil usmerjen proti Urartuju. Pohod je dobro znan iz pisma, ki ga je Sargon naslovil na boga Ašurja (zdaj v [[Louvre]]u), in plitvih reliefov v palači Dur-Šarukin. Z reliefov je razvidna težavnost terena, preko katerega se je premikala vojska: bojne vozove so morali vojaki razstaviti in jih (s kraljem vred) prenesti preko najtežjih mest. V pismu je opisano, kako so morali vojaki izsekati poti skozi neprehodne gozdove. Sargonov pohod je morda motiviralo dejstvo, da je bil Urartu oslabljen zaradi vdorov stepskih nomadov Kimerov. Sargon je eno urartsko vojsko popolnoma uničil in ujel njenega generala Kakadanuja.
 
Ko je prodrl do jezera Urmia, se je obrnil proti vzhodu in vdrl v Zikirti in Andijo na pobočjih [[Kavkaz]]a ob [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]]. Ko je izvedel, da se mu približuje kralj Rusa I., se je na hitro umaknil k jezeru Urmia in v ozki dolini Uauš med strmimi visokimi zasneženimi gorami (morda Sahend vzhodno od jezera Urmia) porazil urartsko vojsko, kralju pa je uspelo pobegniti.
 
Sargon je izropal bogate kraje na južni in zahodni obali jezere Urmia, posekal sadovnjake in požgal polja. Kraljevo rezidenco Ulhu - vinsko klet urartskih kraljev, je izropal in vino kot vodo pil kar iz zajemalke. Asirska vojska je zatem opustošila še Sangibuti in se odpravila na sever proti jezeru [[Van]]. Na poti ni naletela na odpor, ker so se ljudje, opozorjeni z gorečimi grmadami, umaknili v gradove ali gore. Sargon naj bi na tem delu pohoda uničil 430 praznih vasi.
 
Od jezera Van se je vračal preko Uaiaišave in v Habuškiji pobral davek od dežele Nairi. Večina asirske vojske se je vrnila domov, Sargon pa se je odpravil izropat urartski tempelj boga Haldija in njegove žene, boginje Bagbartu, v Musasirju (Ardini). Plen je moral biti izjemen, ker njegov popis obsega petdeset kolon pisma. Zaplenil je več kot tono zlata in pet ton srebra in zajel 334.000 ujetnikov. Plenjenje Musasirja je upodobljeno tudi na reliefu iz Dur-Šarukina, ki je med transportom v Pariz leta 1846 padel v Tigris. Musasir je priključil k Asirskemu cesarstvu. Sargon naj bi med plenjejnjem izgubil samo enega voznika bojnega voza, dva konjenika in tri kurirje. Kralja Ruso I. je usoda Munasirja tako zelo potrla, da je zbolel in naredil samomor.
 
Leta 713 pr. n. št. ja Sargon II. ostal doma, njegova vojska pa je med drugim osvojila Karalo, Tabal in [[Kilikija|Kilikijo]]. Perzijski medijski vladarji so se poskušali odkupiti s plačevanjem davka. Dve leti kasneje je Sargon osvojil Gurgum in zatrl upor v palestinskem mestu [[Ašdod]], ki so ga podpirali [[Judeja]], [[Moab]], [[Edom]] in [[Stari Egipt|Egipt]], in Filisteja je postala asirska provinca.
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
 
{{Normativna kontrola}}
Vrstica 24 ⟶ 53:
[[Kategorija:Asirski kralji]]
[[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Uzurpatorji]]