Besedna zveza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Besedna zveza''' je zveza dveh ali več [[beseda|besed]], ki sta med seboj slovnično povezani (npr. ''lepa hiša'', ''govoriti razločno'', ''oče in mati, zakjen spanc'').<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 35–41.</ref> Povezava med besedami v besedni zvezi je odvisnostna ali logična. Glede na medsebojno razmerje sestavin so treh vrst:<ref>Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.</ref>
* [[podredje|
* [[priredje|
* [[soredje|
Ločimo tudi proste in [[stalna besedna zveza|
* v prostih besednih zvezah posamezne sestavine brez težav zamenjujemo z drugimi, [[sopomenka|sopomenskimi]], pri tem se lahko spremeni le slogovna zaznamovanost ali delno pomen (na primer prosto besedno zvezo ''metati polena pod noge'' v povedi ''Do drvarnice nismo mogli priti, ker nam je Janko metal polena pod noge.'' lahko zamenjamo z besedno zvezo ''metati kose lesa pred noge'' in pomen povedi ''Do drvarnice nismo mogli priti, ker nam je Janko metal polena pod noge.'' ostane podoben);
* v stalnih besednih zvezah ni mogoče zamenjavati posameznih delov besedne zveze s sopomenskimi, da bi se pomen ohranil (npr. stalne besedne zveze ''metati polena pod noge'' v pomenu ''ovirati'' v povedi ''Vodja mi meče kose lesa pod noge.'' ne moremo zamenjati z besedno zvezo ''metati kose lesa pred noge''). Lahko pa stalno besedno zvezo (frazeologem) izrazimo nefrazeološko (''Vodja mi stalno meče polena pod noge.'' → ''Vodja me stalno ovira.'')
| |||