Licejska knjižnica v Ljubljani: Razlika med redakcijama

[[Matija Čop]] je od leta 1828 vzporedno poučeval kot profesor na Reki in vodil knjižnico, od leta 1830 do svoje smrti pa je bil zaposlen kot vodja Licejske knjižnice. Hitro je ugotovil, da je knjižno gradivo neurejeno, dotok knjig je bil slab, knjižnica brez osnovnega in lokalnega kataloga, gradivo brez signatur, omare brez etiket. 20. marca 1831 je na gubernijsko zahtevo predložil načrt za temeljito reformo knjižnice in za novo postavitev knjižničnega gradiva – licejska knjižnica je začela dobivati novo podobo.

1833 je ljubljanskemu guberniji poročal, da je potem, ko je za glavno dvorano v novembru leta 1832 dobil nove knjižne omare, moral večji del gradiva prestaviti in preurediti, hkrati pa je izdeloval tudi osnovni katalog vsega gradiva. V poročilu tudi piše, kako je moral stare, neobdelane knjižne fonde najprej očistiti prahu in trohnobe, ki sta se ''desetletja'' nabirala na njih, potem pa jih postaviti na ustrezna mesta in jih primerno obdelati. Pri delu je bil Čopu v pomoč skriptor [[Miha Kastelic]].

 

== Po ukinitvi liceja ==