Keops: Razlika med redakcijama

Edini popolnoma ohranjeni Kufujev portret je 8 cm visoka slonokoščena figurica, odkrita leta 1903 v ruševinah templja iz kasnejšega obdobja v [[Abidos, Egipt|Abidos]]u. Vsi drugi odkriti reliefi in kipi so v fragmentih, mnogo njegovih zgradb pa je izgubljenih. Vse znanje o njem izvira iz napisov v njegovi [[Nekropola v Gizi|nekropoli v Gizi]] in kasnejših dokumentov. Kufu je na primer glavna oseba v [[Westcarjev papirus|Westcarjevem papirusu]] iz [[Trinajsta egipčanska dinastija|Trinajste dinastije]].<ref name=ref5/><ref name=ref10/>

Edina Kufujeva tridimenzionalna podoba je majhen in dobro ohranjen slonokoščen kipec, znan kot Kufujev kipec. Faraon je upodobljen sedeč na prestolu z nizkim naslonjalom in [[Dešret|rdečo krono]] [[Spodnji Egipt|Spodnjega Egipta]].<ref name=ref24>Zahi Hawass: ''The Khufu Statuette: Is it an Old Kingdom Sculpture?'' V Paule Posener-Kriéger (ur.): ''Mélanges Gamal Eddin Mokhtar'', Bibliothèque d'étude, vol. 97, chapter 1, Institut français d'archéologie orientale du Caire, Kairo 1985, ISBN 2-7247-0020-1, str. 379–394.</ref> Levo od kolen je ohranjeno njegovo [[Horovo ime]] ''Medžeduis'', na desni strani pa je fragment [[Kartuša|kartuše]] z imenom ''Hnum-Kuf''. V levi roki drži cepec, desna roka pa počiva na desni nogi. Kipec je leta 1903 našel Flinders Petrie pri [[Kom El Sultan]]u pri [[Abidos, Egipt|Abidos]]u. Kipec je bil brez glave, ki se je po Petriejevem mnenju izgubila med izkopavanjem. Ko je Petri prepoznal pomen najdbe, je ustavil vsa druga dela in obljubil nagrado vsakemu, ki bi našel manjkajočo glavo. Tri tedne kasneje so glavo našli po intenzivnem sejanju globljih plasti ruševin.<ref>W.M. Flinders Petrie: ''Abydos II.'', Egypt Exploration Fund, London 1903, str. 3, preglednica XIII, predmet XIV.</ref> Kipec je restavriran in na ogled v Egipčanskem muzeju v Kairu.<ref name=ref26>Abeer El-Shahawy, Farid S. Atiya: ''The Egyptian Museum in Cairo: A Walk Through the Alleys of Ancient Egypt''. American Univ in Cairo Press, New York/Cairo 2005, ISBN 977-17-2183-6, str. 49ff.</ref> Večina egiptologov verjame, da je kipec izviren, drugi, med njimi tudi Zahi Hawass, pa domnevajo, da je umetniška reprodukcija iz Šestindvajsete dinastije. Hawass dvom utemeljuje z dejstvom, da v Kom El Sultanu in Abidosu niso izkopali nobene zgradbe, ki bi bila zanesljivo datirana v Četrto dinastijo. K temu dodaja, da je Kufujev obraz neobičajno čokat in okrogloličen in brez čustev. Stilistiko obraza primerja s kipi faraonov iz Kufujevega obdobja, na primer [[Sneferu]]ja, [[Kefren]]a in [[Menkaure]]ja. Obrazi teh treh faraonov so lepi, vitki in prijazni, kar je jasen dokaz idealiziranja, ki ni temeljilo na resničnosti. Kufujev obraz na slonokoščenem kipcu zgleda, kot da umetnika nista kdo ve kako skrbela niti profesionalnost niti prizadevnost. Hawass je prepričan, da faraon ne bi nikoli dovolil, da ga upodobijo tako površno. In ne nazadnje se prestol, na katerem faraon sedi, ne ujema z umetniškim slogom katerega koli artefakta iz Starega kraljestva. V tem obdobju so imeli prestoli višja naslonjala, ki so segala do vratu faraonov. Zadnji dokaz, da je kipec reprodukcija, je cepec ''nehenekh'' v njegovi levi roki, ker se je cepec kot ceremonialna insignija pojavil šele v [[Srednje egipčansko kraljestvo|Srednjem kraljestvu]]. Zahi Hawass zato zaključuje, da je bil kipec izdelan morda kot [[amulet]] ali idol za srečo za prodajo pobožnim meščanom.<ref name=ref24/><ref name=ref26/>