Medvedi: razlika med redakcijama

dodanih 8.330 zlogov ,  pred 3 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika 95.87.187.242 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno
Oznake: vizualno urejanje zamenjano blanking
m (vrnitev sprememb uporabnika 95.87.187.242 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno)
Oznaka: vrnitev
{{drugipomeni2|Medved}}
{{Taksonomka
| name = Medvedi
| fossil_range = Zgodnji [[miocen]] - recentno
| image = Juraparc 06-07-2013 - Bear.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = ''[[Rjavi medved]] - [[kodiak]]''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Carnivora]] (zveri)
| familia = '''Ursidae'''
| familia_authority = [[Johann Fischer von Waldheim|G. Fischer de Waldheim]], 1817
| subdivision_ranks = Rodovi
| subdivision =
''[[Ailuropoda]]'' (orjaški panda)<br />
''[[Helarctos]]'' (sončni medved)<br />
''[[Melursus]]'' (šobar ali termitski medved)<br />
''[[Ursus]]'' (medved)<br />
''[[Tremarctos]]'' (očalar ali andski medved)<br />
''[[Arctodus]]'' (izumrli)
| range_map = Map of Bear species distribution.png
| range_map_width = 250px
| range_map_caption = Območje medvedov (''Ursidae'')
}}
'''Medvedi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Ursidae''') so veliki [[sesalec|sesalci]] iz reda [[zveri]]. Vsi so krepkega telesa, z veliko [[lobanja|lobanjo]], močnimi [[noga]]mi in kratkim [[rep]]om. Živijo v [[Evrazija|Evraziji]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] ter v delih [[Severna Afrika|Severne Afrike]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Večinoma so gozdne živali. V nasprotju z večino zveri uživajo veliko rastlinske hrane.
 
Medtem ko je [[Severni medved|polarni medved]] večinoma [[mesojedec]], [[orjaški panda]] pa se hrani skoraj v celoti z [[Bambus|bambusom]], je preostalih šest vrst [[Vsejed|vsejedih]] z različnim prehranjevanjem. Z izjemo posameznikov, ki se parijo in materami s svojimi mladiči, so medvedi ponavadi samotarske živali. Lahko so dnevne ali nočne živali in imajo odličen voh. Kljub njihovi težki gradnji in nerodni hoji, so medvedi spretni tekači, plezalci in plavalci. Medvedi uporabljajo zatočišča, kot so [[Jama|jame]] in [[Deblo|hlodi]], za svoje brloge; večina vrst medvedov je v brlogu v [[Zima|zimskem]] času za daljše obdobje [[Hibernacija|hibernacije]] do 100 dni.
 
Medvede so lovili že od [[Prazgodovina|pradavnine]] zaradi njihovega [[Meso|mesa]] in [[Krzno|krzna]]; bili so tudi uporabljeni za oblike zabave, kot recimo [[ples]]. S svojo močno fizično prisotnostjo, igrajo pomembno vlogo v [[Umetnost|umetnosti]], [[Mitologija|mitologiji]] in drugih kulturnih vidikih različnih človeških [[Družba|družb]]. V sodobnem času nekaterim vrstam medvedov grozi [[izumrtje]] zaradi posega v njihove [[Habitat|habitate]] in nezakonite trgovine s medvedovimi organi, vključno z azijskim trgom medvedjega žolča. IUCN navaja šest vrst medvedov kot [[Ranljiva vrsta|ranljivih]] ali [[Ogrožena vrsta (IUCN)|ogroženih]], in tudi najmanj [[Ogrožena vrsta (IUCN)|ogrožene vrste]], kot je [[rjavi medved]] so v nevarnosti iztrebljenja v nekaterih državah. Divji lov in preprodajanje teh najbolj ogroženih populacij je prepovedano, a še vedno v teku.
 
== Evolucija medvedov ==
[[Slika:Teufelshöhle, Höhlenbär.jpg|thumb|left|200px|Okostje izumrlega [[jamski medved|jamskega medveda]] (''Ursus spelaeus''), ki je živel v [[pleistocen]]u. Ostankov je veliko. Bil je večji in močnejši od današnjega. Izumrl je ob koncu pleistocena.]]
[[Evolucija|Evolucijski razvoj]] medvedov se je začel pred približno 38 milijoni let z drobno in gracilno živaljo iz rodu ''[[Parictis]]'', ki se je pojavila v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] v poznem [[eocen]]u, v [[Evrazija|Evraziji]] in [[Afrika|Afriki]] pa šele v [[miocen]]u.<ref name=Kemp>{{cite book | author = Kemp, T.S. | year = 2005 | title = The Origin and Evolution of Mammals | publisher = Oxford University Press | id = ISBN 0-19-850760-7}}</ref> Ta najstarejši predstavnik medvedov je imel [[lobanja|lobanjo]] dolgo le 7&nbsp;cm. Kot najprimitivnejši predstavniki medvedov pa so prepoznane živali iz rodu ''[[Cephalogale]]''. To so bili psu podobni zgodnji medvedi velikosti [[rakuni|rakuna]], iz katerih se je kasneje razvil rod ''[[Ursavus]]'', katerega predstavniki so bili že podobni današnjim medvedom.<ref name=Wang>{{cite journal | author = Wang X., McKenna M.C. & Dashzeveg D. | year = 2005 | title = Amphicticeps and Amphicynodon (Arctoidea, Carnivora) from Hsanda Gol Formation, Central Mongolia and Phylogeny of Basal Arctoids with Comments on Zoogeography | journal = American Museum Novitates | issue = 3483 | pages = 57 | url = http://www.nhm.org/expeditions/rrc/wang/documents/Wangetal2005ShandGolarctoids.pdf}}</ref> Moderni rod ''[[Ursus]]'' se je pojavil pred 5 do 10 milijoni let.
 
=== Paleontologija ===
Najstarejši člani družine Ursidae pripadajo izginuli poddružini Amphicynodontinae, vključno z severnoameriškima družinama ''[[Parictis]]'' in nekoliko mlajšo ''Allocyon.'' Te živali so bile manjše in so po videzu izgledale podobne [[Rakun|rakunom]] ter zelo drugače od današnjih medvedov. Njihova prehrana je bila bolj podobna prehrani jazbeca. Parictis se ni pojavil v Evraziji in Afriki do miocena. Ni jasno ali so bili Ursidi poznega [[Eocen|eocena]] prisotni tudi v Evraziji, čeprav bi lahko bila živalska izmenjava preko [[Beringija|Beringije]] mogoča v času poznega Eocena do mladega Oligocena, ko je bila morska gladina zelo nizka. Evropski rodovi so morfološko zelo podobni ''Allocyonu.''
 
== Zgradba telesa ==
Samci so do 20 % težji od samic. [[Kožuh]] je lahko rjave, črne ali bele barve, na prsih so pogoste bele ali rumene lise. Posebnež v barvi kožuha je edino [[orjaški panda]].
 
Po zgradbi telesa je tršat, glava je okrogla, [[gobec]] ošiljen, toda ravno odsekan. Vrat je kratek in debel, tudi uhlji so kratki, oči razmeroma majhne, noge srednje dolge. Zadnji del lobanje je širok, tilnik močan in izrazit, vratna vretenca so kratka in močna. Na nogah ima medved po pet prstov z velikimi zakrivljenimi kremplji, ki jih ne more vpotegniti, zato so na konicah precej obrabljeni.
 
[[Zobje]] sekalci so dokaj veliki, pogosto imajo krpaste vrhove in se ujemajo z močnimi, večinoma z robovi ali žlebovi opremljenimi čekani. Kočniki so topi, v spodnji čeljusti vedno širši kot daljši, pripravni za žvečenje rastlinske hrane.
 
Med čutili imajo najbolj razvit [[voh]], vendar tudi dobro [[sluh|slišijo]] in slabše [[vid]]ijo.
 
== Gibanje ==
Medvedi so v primerjavi z drugimi zvermi počasne živali, vendar so lahko vseeno zelo hitri. Pri hoji stopajo po celih, skoraj povsem golih [[podplat]]ih. Dobro tudi plezajo. Zna se postaviti pokonci in na zadnjih nogah lahko prehodi določeno razdaljo. Nekateri medvedi se izogibajo vode, drugi pa znajo dobro plavati ali se celo globoko in dolgotrajno potapljati.
 
== Prehranjevanje ==
Večina medvedov je [[vsejedec|vsejedih]] in se hranijo z mesno hrano (vključno z [[žuželke|žuželkami]] in [[ribe|ribami]]) ter rastlinsko hrano. Poleg [[sadež]]ev in [[jagoda|jagod]] jedo tudi koreninice, sočne [[trave]] in drevesne popke. [[Severni medved]] je izključno [[mesojedec|mesojed]], [[orjaški panda]] pa je [[rastlinojedec|rastlinojed]].
 
Močnejše vrste so nevarne roparske [[zveri]]. Kadar so lačne, napadejo večje živali in lahko povzročijo med čredami živine in drobnico veliko škodo.
 
== Zimsko spanje ==
Medvedi v hladnih območjih [[zimsko spanje|zimo prespijo]]. Med zimskim mirovanjem medvedke tudi kotijo.Skotijo od 1 do 5 mladičev, ki so ob rojstvu slepi. Samec včasih tudi poje mladiče.
 
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Chengdu-pandas-d04.jpg|[[Orjaški panda]] oz. bambusni medved (''Ailuropoda melanoleuca'')
 
Slika:Sloth bear 1.jpg|[[Šobar (medved)|Šobar]] ali termitski medved (''Melursus ursinus'')
Slika:Brillenbär (Tremarctos ornatus)3.jpg|[[Očalar]] ali andski medved (''Tremarctos ornatus'')
Slika:Black bear large.jpg|[[Baribal]] ali ameriški črni medved (''Ursus americanus'')
Slika:Grizzlybears ChrisServheenUSFWS.jpg| [[Grizli]] (''Ursus arctos horribilis '')
Slika:Ursus maritimus 4 1996-08-04.jpg|[[Polarni medved]] oz. beli medved (''Ursus maritimus'')
Slika:Kragenbär.jpg|[[Ogrličar]] ali azijski črni medved (''Ursus thibetanus'')
''[[Ursus]]'' (medved)
</gallery>
 
== Viri in opombe ==
<references />
* Velika ilustrirana enciklopedija Živali, ISBN 86-11-16527
* Velika knjiga o živalih (Brehm v barvah), 1982
 
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Ursidae}}
{{Medvedi}}
 
{{normativna kontrola}}
 
{{mammal-stub}}
 
[[Kategorija:Zveri]]
[[Kategorija:Medvedi|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]]
hitler ni naredil nič narobe