Nürnberški procesi: Razlika med redakcijama

Procesi so se vršili v mestu [[Nürnberg]], v [[Nemčija|Nemčiji]], od [[14. november|14. novembra]] leta [[1945]] do [[1949]], sodili pa so vojnim zločincem druge vojne v Nürmberški palači pravice. Prvi in najbolj znani izmed teh procesov (ki je trajal med letoma 1945 in 1946) je bil t. i. '''Proces proti največjim vojnim zločincem''' pred mednarodnim vojaškim tribunalom ('''IMT'''), ki je sodil štiriindvajsetim od najpomembnejših zajetih voditeljev nacistične Nemčije; od katerih jih je bilo 11 obsojenih na smrt z obešanjem (rajhsmaršal [[Hermann Göring]], notranji minister [[Wilhelm Frick]], poljski komisar [[Hans Frank]], šef notranje policije SD [[Ernst Kaltenbrunner]], ideolog [[Alfred Rosenberg]], gospodar suženjskega dela [[Fritz Sauckel]], zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]], guverner Nizozemske [[Arthur Seyss-Inquart]], feldmaršal [[Wilhelm Keitel]], general [[Alfred Jodl]] in urednik časopisa Der Sturmer ter frankovski vodja [[Julius Streicher]]), trije so bili oproščeni (gospodarstvenik [[Hjalmar Schacht]], radijski komentator [[Hans Fritsche]], parlamentarec [[Franz Vonvon Papen]]), ostali pa na zaporne kazni: admiral Doenitz[[Karl Dönitz]] (10 let), prvi vodja Hitlerjeve mladine Von[[Baldur Shirackvon Schirach]] in minister za oborožitev ter glavni hitlerjev arhitekt in minister za oborožitev [[Albert Speer]] (20 let), prvi šef nacističnega kabineta [[Rudolf Hess]] na dosmrtno ječo (kjer je bil do leta 1987), admiral [[Erich RäderRaeder]] na dosmrtno (kasneje oproščen) in predsednik državne banke [[Walter Funk]] na dosmrtno (prav tako kasneje oproščen). Sodišče je bilo ustanovljeno leta 1945, ko so se v Potsdamu še zadnjič sestali Veliki trije ([[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]], [[Winston Churchill]] in [[Harry S. Truman|Harry Truman]]). Druga serija sodb je bila namenjena manjšim vojnim zločincem; mednje sodijo sodba zdravnikom in sodba pravnikom. Gre za prvi tovrsten proces v človeški zgodovini.