Kaspijsko jezero: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+
Vrstica 37:
* Severni del je najplitvejši in geološko najstarejši, del tektonske depresije v t. i. Ruski platformi iz [[predkambrij]]a, ki so jo preoblikovale reke s svojimi nanosi. Obalo tvorijo [[Rečna delta|delte]] glavnih pritokov, ki tvorijo obsežna [[mokrišče|mokrišča]], sledi nekdanjih delt pa so vidne tudi po dnu. Povprečna globina je le 4,4 m.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/>
* Srednji del ima povprečno globino 192 m in je najožji. Dno na tem delu tvori zapleten stik tektonskih plošč. Zahodne obale so višje, tu se izlivajo dodatni pritoki, kot sta [[Terek (reka)|Terek]] in [[Samur (reka)|Samur]]. Na vzhodu so obale bistveno nižje in razčlenjene z dolgimi polotoki, tu se nahaja [[laguna]] Kara Bogaz, ki je največji zaliv Kaspijskega morja.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/>
* Južni del je najgloblji (povprečna globina 344 m, največja globina 1025 m) in prav tako močno razčlenjen, posledica procesov gubanja, ki so ustvarili [[Kavkaz]] na zahodu in so predvsem na meji med srednjim ter južnim delom še vedno aktivni. Dno predstavljajopredstavlja več kilometrov debela plast [[Sedimentne kamnine|sedimentov]], ki prekrivajo starodavne podoObkamnine nekdanje [[Oceanska skorja|oceanske skorje]]. Ob celotni zahodni in južni obali se razteza iransko gorovje [[Alborz]], vzhodna obala pa je spet nizka.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/>
 
Glavna pritoka jezera sta [[Volga]] (približno 80 % pritoka) in reka [[Ural (reka)|Ural]], poleg njiju pa še okoli 130 manjših rek, ki zbirajo vode iz povodja s približno desetkratno površino jezera.<ref name="Enc_Casp"/> Kaspijsko jezero nima naravnih odtokov. Tako deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. [[morska gladina|Gladina]] jezera redno niha, včasih v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino. V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, potem pa se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre.