Kaspijsko jezero: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn, dp, np |
+ |
||
Vrstica 24:
| islands = ''mnogo'', skupno pribl. 2.050 km²<ref name="Enc_Casp"/>
| islands_category = Otoki Kaspijskega morja
| cities = [[Baku]] (Azerbejdžan), [[Rašt]] (Iran), [[Aktau]] (Kazahstan), [[Mahačkala]] (Rusija), [[Turkmenbaši
| reference = <ref name="Enc_review">{{navedi knjigo |last1=Fairbridge |first1=Rhodes W. |last2=Bengtsson |first2=Lars |chapter=Asia, Lakes review |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=69–73}}</ref><ref name="Enc_Casp">{{navedi knjigo |last1=Bolgov |first1=Mikhail V. |chapter=Caspian Sea |editor-last1=Bengtsson |editor-first1=Lars |editor-last2=Herschy |editor-first2=Reginald W. |editor-last3=Fairbridge |editor-first3=Rhodes W. |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs|url=https://books.google.com/books?id=WBMePQAACAAJ |year=2012 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=978-1-4020-5616-1 |pages=136–141}}</ref>
}}
Vrstica 34:
== Geografija ==
Kaspijsko jezero je podolgovate oblike, razpotegnjeno približno v smeri sever–jug v dolžini 1200 km, povprečna širina pa je približno 320 km. S površino 0,4 milijona km² predstavlja skoraj petino vse površine zaprtih vodnih teles na Zemlji. Vsebuje približno 50 [[otok]]ov s skupno površino nekaj več kot 2000 km². Večina je majhnih, največji med njimi je [[Čečen (otok)|Čečen]] (122 km²).<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Caspian-Sea |title=Caspian Sea |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2018-09-21}}</ref> [[Geomorfologija|Morfološko]] ga običajno delimo na tri dele:
Glavna pritoka jezera sta [[Volga]] (približno 80 % pritoka) in reka [[Ural (reka)|Ural]]. Jezero nima večjih naravnih odtokov. Tako Kaspijski ekosistem deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. [[morska gladina|Gladina]] jezera redno niha, včasih v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino. V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, potem pa se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre.▼
* Severni del je najplitvejši in geološko najstarejši, del tektonske depresije v t. i. Ruski platformi iz [[predkambrij]]a, ki so jo preoblikovale reke s svojimi nanosi. Obalo tvorijo [[Rečna delta|delte]] glavnih pritokov, ki tvorijo obsežna [[mokrišče|mokrišča]], sledi nekdanjih delt pa so vidne tudi po dnu. Povprečna globina je le 4,4 m.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/>
* Srednji del ima povprečno globino 192 m in je najožji. Dno na tem delu tvori zapleten stik tektonskih plošč. Zahodne obale so višje, tu se izlivajo dodatni pritoki, kot sta [[Terek (reka)|Terek]] in [[Samur (reka)|Samur]]. Na vzhodu so obale bistveno nižje in razčlenjene z dolgimi polotoki, tu se nahaja [[laguna]] Kara Bogaz, ki je največji zaliv Kaspijskega morja.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/>
* Južni del je najgloblji (povprečna globina 344 m, največja globina 1025 m) in prav tako močno razčlenjen, posledica procesov gubanja, ki so ustvarili [[Kavkaz]] na zahodu in so predvsem na meji med srednjim ter južnim delom še vedno aktivni. Dno predstavljajo starodavne podoOb celotni zahodni in južni obali se razteza iransko gorovje [[Alborz]], vzhodna obala pa je spet nizka.<ref name="Enc_Casp"/><ref name="Britannica"/>
▲Glavna pritoka jezera sta [[Volga]] (približno 80 % pritoka) in reka [[Ural (reka)|Ural]], poleg njiju pa še okoli 130 manjših rek, ki zbirajo vode iz povodja s približno desetkratno površino jezera.<ref
Na spremembo gladine vpliva predvsem količina [[padavine|padavin]] v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane s kroženjem [[atlantski tok|Atlanskega toka]], zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb.
Vrstica 45 ⟶ 50:
* [[Derbent]], Rusija
* [[Anzali]], Iran
* [[Turkmenbaši
* [[Kalous]], Iran
* [[Atirau]], [[Kazahstan]] (nekdanji Gurijev)
Vrstica 53 ⟶ 58:
== Zgodovina ==
V [[antika|antiki]] so ga imenovali [[Hirkanija|
Zgodovinska mesta in pokrajine v okolici jezera:
Vrstica 72 ⟶ 77:
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
| |||