Kamnina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ss
Oznake: zamenjano blanking vizualno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.168.130 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 84.52.172.146
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1:
[[Slika:GabbroRockCreek1.jpg|200px|thumb|Gabro]]Poznamo tri vrste kamnin ; sedimentne , metamorfne in magmatske.[[Slika:SandstoneUSGOV.jpg|200px|thumb|Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida]]
[[Slika:Skagit-gneiss-Cascades.jpg|200px|thumb|Metamorfni pasasti gnajs]]
[[Slika: Widmanstatten patterns 2.jpg|200px|thumb|Kamacit]]
[[Slika: Tektit.jpg |200px|thumb|Črni tektit]]
[[Slika:Suevite.jpg|200px|thumb|Suev[[mineral]]ov in/ali [[mineraloid]]ov.
 
Iz kamnine je sestavljen [[Zemlja|Zemljin]] zunanji trdni sloj – [[litosfera]]. Kamnine se po načinu nastanka razvrščajo v tri skupine: [[magmatska kamnina|magmatske]], [[sedimentna kamnina|sedimentne]] in [[metamorfna kamnina|metamorfne]] kamnine. Znanost, ki preučuje kamnine, se imenuje [[petrologija]], ki je ključna veja [[geologija|geologije]].
 
==Razvrščanje kamnin==
Kamnine se najpogosteje razvrščajo po mineralni in kemijski sestavi, velikosti in teksturi delcev sestavin in procesih, v katerih so nastale. Pretvarjanje ene vrste kamnin v drugo je opisano z geološkim modelom, ki se imenuje [[kamninski krog]].
 
===Magmatske kamnine===
{{glavni|Magmatska kamnina}}
[[Magmatska kamnina|Magmatske kamnine]] nastajajo z ohlajanjem staljene [[magma|magme]] in se delijo v dve glavni kategoriji: [[globočnina|globočnine]] in [[predornina|predornine]]. Globočnine ali intruzivne kamnine nastajajo s počasnim ohlajanjem magme v [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]]. Takšni kamnini sta na primer [[gabro]] in [[granit]]. Predornine ali esktruzivne kamnine nastajajo iz magme, ki prodre na Zemljino površino kot [[lava]] ali kot drobir, ki ga izbruha [[ognjenik]]. Takšni kamnini sta na primer [[bazalt]] in [[plovec]].<ref name="Blatt">H. Blatt in R.J. Tracy, 1996, ''Petrology'', W. H. Freeman, 2. izdaja, ISBN 0-7167-2438-3</ref>
 
===Sedimentne kamnine===
{{glavni|Sedimentna kamnina}}
[[Sedimentna kamnina|Sedimentne kamnine]] nastajajo z odlaganjem mehanskih (klastičnih) sedimentov, organskih snovi ali kemijskih oborin (evaporitov). Odlaganju sledita kompakcija in cementiranje: kamnina se zaradi lastne teže zgosti, cementno vezivo pa zapolni prostore med delci in jih poveže. Sedimentne kamnine nastajajo na Zemljini površini ali tik pod njo. Kamnine, ki so nastale iz gline in mulja ([[glinavec]], [[laporovec]] in [[muljevec]]), predstavljajo 65%, [[peščenjak]] 20-25%, [[karbonat]]i ([[apnenec]], [[kreda]] in [[dolomit]]) pa 10-15% sedimentnih kamnin. <ref name=Blatt/>
 
===Metamorfne kamnine===
{{glavni|Metamorfna kamnina}}
[[Metamorfna kamnina|Metamorfne kamnine]] nastajajo iz vseh omenjenih vrst kamnin, pa tudi iz starih metamorfnih kamnin pod vplivom [[temperatura|temperature]] in [[tlak]]a, ki se razlikujeta od tistih, pri katerih so nastale izvirne kamnine. Temperatura in tlak sta vedno višja od tistih na Zemljini površini in morata biti dovolj velika, da pride do pretvorbe izvirnih mineralov v druge minerale ali pretvorbe ene [[kristalna struktura|kristalne strukture]] minerala v drugo kristalno strukturo (prekristalizacija).<ref name=Blatt/>
 
Trije glavni razredi kamnin se še naprej delijo v številne skupine in podskupine, med katerimi pogosto ni ostro začrtanih meja. Naraščanje oziroma padanje deležev mineralov, iz katerih so kamnine zgrajene, je pogosto zvezno. Poimenovanje kamnin v takšnih zveznih nizih ustreza izbrani točki oziroma sestavi in je bolj ali manj arbitrarno.
 
===Meteoriti===
Poseben primer kamnin so [[meteorit]]i, ki prihajajo iz [[vesolje|vesolja]] in so ostanki prvobitnih gradiv [[sončni sistem|sončnega sistema]]. Vsebujejo veliko mineralov, ki jih v kamninah zemeljskega izvora ni mogoče najti. Po vsebnosti mineralov se delijo na kamnite meteorite, ki predstavljajo 94% vseh meteoritov in vsebujejo predvsem [[piroksen]]ske, [[olivin]]ske in [[plagioklaz]]ne minerale,<ref>[[Mineralienatlas:Meteorit/Steinmeteorit|Mineralienatlas:Steinmeteorit]]</ref> in kovinske meteorite, ki so zgrajeni predvsem iz [[železo]]vih in [[nikelj|nikljevih]] mineralov [[kamacit]]a (α-(Fe,Ni)) in [[tenit]]a (γ-(Fe,Ni)), in mešane kamninsko-kovinske meteorite, ki vsebujejo obe vrsti gradiv. Velikost meteoritov je zelo zazlična: mikrometeoriti imajo premer do nekaj milimetrov, veliki meteoriti pa lahko tehtajo tudi več ton. Na Švedskem so odkrili nekaj sto milijonov let stare fosilne meteorite.
 
[[Tektit]]i so kakšen centimeter velike [[steklo|steklene]] tvorbe, ki so zemeljskega izvora, vendar so nastale pri padcu meteoritov zaradi taljenja zemeljskih kamnin in hitrega ohlajanja na zraku. Pod vplivom visokega tlaka in temperature pri padcu meteorita so nastai tudi [[impaktit]]i, na primer [[suevit]]i, <ref>[http://www.impact-structures.com/breccia/suevite.htm Suevit]</ref> ki so nastali okoli meteoritskega kraterja s sintranjem raztaljenih in nerazteljenih delcev obstoječe zemeljske kamnine.
 
==Sklici==
{{opombe}}
 
==Viri==
* Maresch, W. in Medenbach O.: Steinbachs Naturführer Gesteine.München, 1996. ISBN 3-576-10699-5.
* Peter Rothe: Gesteine. Entstehung - Zerstörung - Umbildung. Primus, Darmstadt, 2. dopolnjena izdaja, 2005, ISBN 3-89678-536-2.
* Roland Vinx: Gesteinsbestimmung im Gelände. München (Spektrum Akademischer Verlag) 2005 ISBN 3-8274-1513-6.
* Friedrich Müller: Gesteinskunde. 7. izdaja. Ebner, Ulm 2005 ISBN 978-3-87188-122-0.
* Hans Murawski /Wilhelm Meyer: Geologisches Wörterbuch. 11. izdaja, München (Spektrum-Akademischer Verlag) 2004 ISBN 3-8274-1445-8.
 
==Glej tudi==
* [[Geologija]]
* [[Petrologija]]
 
[[Kategorija:Geologija]]
[[Kategorija:Petrologija]]
{{normativna kontrola}}