Pohorje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 92.244.92.175 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
|||
Vrstica 8:
== Dostop ==
Dostop na Pohorje je možen po cestah iz [[Hoče|Hoč]] na Areh in Bellevue, iz Slovenj Gradca na Kope ali pa iz [[Zreče|Zreč]] ali [[Polskava|Polskav]]e do Rogle, kamor pride cesta tudi iz severne strani oziroma iz [[Lovrenc na Pohorju|Lovrenca na Pohorju]], do [[Ribniška koča|Ribniške koče]] nas pripelje cesta iz [[Podvelka|Podvelk]]e ali [[Vuhred]]a, zagotovljen dostop je še po kopici občinskih predvsem pa gozdnih cest. Od leta [[1959]] pa iz Maribora na Bellevue vozi [[vzpenjača]], ki je bila po zrušitvi stebra leta 2009 zgrajena povsem na novo.
== [[Geologija]], [[geomorfologija]] ==
Vrstica 20:
== Vodotoki ==
[[Slika:Slap Skalce - Pohorje.jpg|thumb|250px|Slap Skalce v ledu]]Vodnati vodotoki so povzročili nastanek številnih grap z zelo velikimi strminami, ki ponekod v [[Mislinjski jarek|Mislinjskem jarku]] dosegajo celo 45 º [[naklon]]a. Zaradi dolin in ravnin, ki obkrožajo Pohorje, se je razvilo zelo obsežno in razvejano hidrografsko omrežje. Največje porečje med pohorskimi vodotoki ima [[Dravinja]], v katero se zlivajo potoki jugovzhodnega Pohorja. Pohorski potoki ob nevihtah lahko dobijo [[hudournik|hudourniški]] značaj in v podgorju povzročajo škodo na infrastrukturi, v raninah pa poplavljajo. Velik energetski potencial so izkoriščeli že v preteklosti z množico [[mlin]]ov in [[Žaga|žag]]. Danes so redki, zato pa je na potokih in rekah kar precej malih [[Hidroelektrarna|hidroelektrarn]].
Večji [[vodotok]]i so [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Radoljna]], [[Velka]], [[Vuhreščica]] na severni strani ter Hočki in Framski potok, [[Polskava]], [[Bistrica, Pohorje (potok)|Bistrica]], [[Oplotnišnica]], [[Dravinja]], [[Hudinja (reka)|Hudinja]], [[Paka]] in [[Mislinja (reka)|Mislinja]]. Vse razen Pake in Hudinje, ki tečeta v Savinjo, se stekajo v Dravo.
V zgornjem toku potoki tvorijo [[slap]]ove, slapišča in skočnike, saj tečejo preko skalnih pregrad. Nekateri slapovi so tudi naravne znamenitosti: Veliki in Mali [[Šumik]] na Lobnici, [[Bistrica, Pohorje (potok)|Šum]] in Žleb na Bistrici, Hudičev slap na Radoljni.
== Pohorska visoka barja ==
▲I don't care, I love it, I don't care[[Slika:Črno jezero Pohorje.jpg|thumb|250px|Območje [[Črno jezero, Pohorje|Črnega jezera]] je zaradi edinstvenega [[ekosistem]]a [[visoko barje|visokih šotnih barij]] zavarovano]]
V plitvih kotanjah oblih pohorskih [[sleme]]n so nastala številna [[močvirje|močvirja]] in [[barje|barja]]. Večina teh barij spada med [[visoko barje|visoka barja]], pri katerih je rastlinski pokrov nekoliko dvignjen, da ga talna voda ne doseže. Napajajo se le s padavinsko vodo, ki vsebuje malo mineralnih snovi. Zato uspevajo le rastline, prilagojene na skrajne ekološke razmere.
Vrstica 59 ⟶ 48:
V zgornjem toku Lobnice se nahaja naravni rezervat [['''Pragozd''']] Šumik velikosti 57 hektarjev, kjer raste tudi redek rjasti [[sleč]]. Na Pohorju pa najdemo še druge zaščitene rastline kot na primer: [[arnika|arnik]]o, panonski [[svišč]], [[baldrijan]], [[zlati klobuk]],...
Za Pohorje značilna divjad so: [[jelenjad]], [[srnjad]], [[gams]]i
== Večji vrhovi Pohorja ==
Vrstica 75 ⟶ 64:
== Arheološki ostanki ==
Človek je bival na Pohorju že v pradavnini. Najbolj znano je [[Arheologija|arheološko]] najdišče [[Poštela]] nad [[Razvanje]]m. Na visokih gomilah so našli predmete iz 6. st. p.n.št., danes se nahajajo v [[muzej]]u v Mariboru. [[Ančnikovo gradišče]] v [[Jurišna vas|Jurišni vasi]] nad Slovensko Bistrico je iz keltsko-rimskega obdobja. Nad [[Veliko Tinje|Velikim Tinjem]] se nahaja Repnikovo gradišče. Kotnikovo gradišče v Turiški vasi je iz starejše železne dobe (7. in 6. stol.p.n.št.). Znan je rimski kamnolom v Bistriškem Vintgarju in v Bojtini. Iz poznoantičnega obdobja so našli ostanke na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]] nad Zrečami.
Najdbe iz antične dobe so povezane s potekom [[jantarska pot|jantarske poti]] Baltik-Jadran (ob jugovzhodni strani Pohorja) in poti, ki je povezovala Panonsko in Celovško kotlino. Rimska poselitev je segala do nadmorske višine okoli 800 m.
== Prebivalstvo ==
| |||