Združene države Amerike: Razlika med redakcijama

Bot: Nadomeščanje datoteke American_progress.JPG z American_Progress_(John_Gast_painting).jpg
m (Janezdrilc je prestavil stran Združeme države Amerike na Združene države Amerike prek preusmeritve: vrni)
(Bot: Nadomeščanje datoteke American_progress.JPG z American_Progress_(John_Gast_painting).jpg)
Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. [[Irokezi]] v državi [[New York (država)|New York]] so bili omejeni na [[indijanski rezervat|rezervate]], mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena [[Shawnee]], ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v [[Missouri]] ali [[Mehika|Mehiko]]. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]], ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev ([[pot solza]]).
 
[[Slika:American progressProgress (John Gast painting).JPGjpg|thumb|300px|Jasna usoda (angleško ''[[Manifest Destiny]]'') vodi utelešeno [[Columbia|Kolumbijo]] v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)]]
 
Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila [[Louisiana]] v letu [[1812]]. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški [[Teksas]], širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško ''[[Manifest Destiny]]''). [[Kongres ZDA|Kongres]] je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ([[ameriško-mehiška vojna]]), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] so ZDA tako odkupile [[Teksas]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]].
13.107

urejanj