Pivo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 117:
# '''Pivo spodnjega vrenja''': pri tej vrsti piva se uporabljajo pivske kvasovke, ki se po končanem alkoholnem vrenju usedejo na dno vrelnega tanka ali fermentorja. Med najpomembnejše vrste piva spodnjega vrenja prištevamo tako svetla kot temna piva. Najbolj znana piva spodnjega vrenja so: nemško pivo poznano pod imenom Helles (svetlo) in Dunkles (temno); avstrijsko pivo Wiener, ponekod imenovano tudi marčno pivo; piva plzenskega tipa '''Pils''' (Budvar, [[Budweiser]], laški Zlatorog, unionski Pils); pivo tipa '''Dortmunder''' (unionsko navadno pivo); pivo tipa '''Bock''', ki ga prodajajo pod raznimi komercialnimi imeni, kot so Maibock, Weihnachbock; pivo tipa '''[[Ležak|Lager]]''' …
 
# '''Pivo zgornjega vrenja''': so vsa piva starega tipa, pri katerih se [[glivice]] kvasovke po končanem alkoholnem vrenju dvignejo na gladino piva v vrelnem tanku. V mnogih tradicionalnih pivovarniških deželah (Velika Britanija, Belgija, Nemčija) so piva tega tipa še vedno precej popularna. Piva zgornjega vrenja se na splošno imenujejo '''[[Ale]]''', ponekod pa to ime uporabljajo tudi kot ime za [[blagovna znamka|blagovno znamko]]. Pivo tipa ale je pravzaprav nezrelo pivo, ki dokončno dozori šele v [[klet]]i obrata, kjer poteka sekundarna fermentacija in pivo dozoreva. Najpomembnejše vrste piva zgornjega vrenja so: '''Pale ale''', grenko pivo, ki ga američani varijo z izdatno količino hmelja, '''Indian pale ale''', ki je krepkejša različica pale ale piva, z več alkohola in hmelja, temni '''Porter''' in '''Stout''', tudi [[Belgija|belgijska]] [[Trapist (pivo)|trapistovska]] piva…
 
# '''Kisla piva''': Kislino ta piva dobijo z dodajanjem različnih kultur mikroorganizmov, ki so sicer naravni sovražnik v klasičnih pivih. Obstajata dva glavna načina, kako se ti [[Mikroorganizem|mikroorganizmi]] dodajajo. Klasični belgijski način je, da pivo po kuhanju hladijo v velikih bazenih, ki so neposredno izpostavljeni zunanjemu zraku, tako da se mikrobi preprosto sami vselijo v pivo. Pogosto taka piva fermentirajo v lesenih sodih, kjer te kulture že bivajo in tako se menja samo vsebino, les, ki pa je prepojen z določeno kulturo pa ostane vedno isti in tako prenaša karakter iz prejšnjega v naslednje pivo. Mnogo bolj novodoben način pa je, da se te kulture dodaja tudi popolnoma namensko, kjer se seveda mnogo bolj nadzoruje in odloča, katere mikroorganizme želimo prisotne v pivu. Najpogosteje vrste so: Lambic, Gueze, Flamsko rdeče in Berliner Weisse.<ref>{{Navedi splet|url = http://pivopis.si/kisla-piva/|title = Kisla piva - pivopis.si|date =|accessdate =|website =|publisher =|last =|first =}}</ref>