Krak des Chevaliers: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
np |
||
Vrstica 37:
Z izjemo nekaj manjših obnovitvenih posegov v času francoskega preseljevanja kmetov je grad do danes večinoma ohranil izgled iz [[12. stoletje|12.]] in [[13. stoletje|13. stoletja]]. Grad se sestoji iz dveh delov. Zunanji del predstavlja do 30 m debel obrambni zid s 13 stolpi. V vzhodnem delu zunanjega dela so obsežni [[domači konj|konjski]] [[hlev]]i. V bližini hlevov, ob jugovzhodnem vogalu, so zanimivi tudi ostanki [[kopališče|kopališča]] iz [[Arabci|arabskega]] obdobja, ki so danes že v ruševinah. Opazen del tega obzidja in nekaj stolpov so po osvojitvi v svojem slogu obnovili Mameluki.
Notranji in zunanji del gradu skoraj v celoti (z izjemo vzhodnega dela, kjer se oba dela gradu stikata) obkroža v skalo izklesani [[obrambni jarek]], ki je služil tudi kot [[zbiralnik vode]]. Notranji (starejši) del se sestoji iz dvorišča, ki ga obkrožajo s štirikotnimi [[steber|stebri]] podprta ''dvorana stebrov'', grajska [[kapela]], ''velike dvorane'' (vanjo se pride prek lože (''portika''), ki je z [[gotika|gotskimi]] elementi umetniško daleč najzanimivejši del celotnega gradu, ''dolge sobe'', dveh skladišč in še neklaj stolpov, od katerih je najzanimevejši ''stolp kraljeve hčere'' na severnem delu. V ''ravnateljevem stolpu'' na jugozahodnem vogalu notranjega dela je bila rezidenca velikega mojstra.
Grad velja za enega redkih krajev, kjer se je ohranila križarska umetnost (v obliki [[freska|fresk]]). Leta 1272 ga je med [[deveta križarska vojna|deveto križarsko vojno]] videl tudi angleški kralj [[Edvard I. Angleški|Edvard I.]], ki ga je tako navdušil, da je po vrnitvi posnemal slog pri gradnji svojih gradov v [[Anglija|Angliji]] in v [[Wales]]u. [[Thomas Edward Lawrence|Lawrence Arabski]] je verjel, da je bil Krak des Chevaliers najveličastnejši križarski grad in »najbolj občudovanja vreden grad na svetu«.
| |||