Mati Terezija: razlika med redakcijama

dodanih 118 zlogov ,  pred 3 leti
m
brez povzetka urejanja
({{pristransko}} nazaj)
m
Leta 1946 si je začela mati Terezija prizadevati, da bi lahko svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute. V ta namen je ustanovila nov red [[Misijonarke ljubezni|Misijonark ljubezni]], ki ga je leta 1950 potrdil [[papež Pij XII.]] Ker je bila kot redovnica Loretskega reda zavezana svojim zaobljubam, je morala za dovoljenje prositi svoje predstojnice, pa tudi kalkutskega [[nadškof]]a. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke ...), kjer je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta 1963 je nastala tudi moška veja reda, imenovana [[Misijonarji ljubezni]]. Leta 1979 je za svoje [[filantropija|človekoljubno]] delo prejela [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. Leta 1980 je obiskala tudi Ljubljano, leta 1987 pa so se na [[Ježica|Ježici]] naselile prve misijonarke ljubezni v [[Slovenija|Sloveniji]].
 
Od leta 1983 naprej, ko je doživela [[srčni napad]], je imela mati Terezija stalne težave z zdravjem. 1992 je prestala operacijo na ožilju, vendar pa se ji je zdravstveno stanje še naprej slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti [[pogreb|pokopana]] z najvišjimi državniškimi častmi. 19. oktobra 2003 jo je takratni [[papež]] [[Janez Pavel II.]] proglasil za [[blaženost|blaženo]].
 
4. septembra 2016 je sledila njena [[kanonizacija]]: zopet v [[Rim]]u jo je prištel k svetnikom [[papež Frančišek]].
 
[[Moto]] matere Terezije je bil “Daj prisrčno in brezplačno pomoč najrevnejšim!” Na njenem nagrobniku piše »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 13, 34).
17.462

urejanj