Pliberk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 186:
=== Srednji vek in novejše obdobje ===
Naselje na tem območju so ustanovili [[Karantanija|Karantanski]] [[Slovani]] v 6. stoletju in ustanovili karantansko državo v 7. stoletju. Območje okoli Pliberka je tesno povezano s slovensko kulturno zgodovino. Jezik, ki ga govorijo, je slovensko narečje območja, različica podjunskega narečja (slov.: Podjunščina)
[[Slika:Bleiburg Burg 04102006 01.jpg|thumb|Grad
Prva omemba kraja je izpred leta 1000: [[škof]] [[Sveti Albuin|Albuin]] iz [[Brixen|Brixna]] (sin svete [[Liharda Kamenska |Hildegard von Stein]]) dal svojemu bratu, grofu Aribo v dar ''Liupicdorf'', kasneje Pliberk/Bleiburg. Leta 1228 je bil Pliberk/Bleiburg prvič omenjen kot ''castrum et forum pliburch''.
Vrstica 197:
Največjega pomena je bila ustanovitev slovenskega kulturnega društva "Edinost" 20. maja 1909, prvotno imenovan"Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Pliberku" ('' Katholischer slowenischer Bildungsverein in Bleiburg''). Cilji združenja so krepitev slovenske identitete ter širjenje izobraževanja in kulture v širših plasteh prebivalstva. Ponudili so številne tečaje, knjižnico, itd. Uspešna je bila amaterska igralska skupina ''Laienspielgruppe'', ki so jo ustanovile ženske. Slavna slovenska ljudska pesnica [[Milka Hartman]] je vodila priprave. <ref>SPD Edinost (izd.): ''Iz roda v rod duh išče pot. 100-letna kronika Slovenskega prosvetnega društva »Edinost« v Pliberku''. Pliberk 2009.</ref> Sedež združenja je bil tako imenovani Narodni dom (''Volksheim'') na Glavnem trgu. Slovenska posojilnica ('' Spar- und Darlehenskasse'') se je tudi nahajala tam. <ref>Posojilnica Bank: http://www.pzb.at/index.php/de/bankengruppe/posojilnica-bank-pliberk.html</ref>
Med obema vojnama, po aneksiji Avstrije k [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]] ([[Anschluss]]), je nastopila tudi večja institucionalna in sistematična diskriminacija Slovencev, ki je bila še posebej huda po napadu na [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Vsi slovenski klubi in jezik sam, so bili prepovedani in je njihova uporaba kaznivo dejanje. <ref>B. Entner, H. Wilscher: „Sämtlich Slovenen!“ Kärntner SlowenInnen zwischen Entrechtung und Diskriminierung. In: Pawlowsky, Verena/Wendelin, Harald [Hg.]: Ausgeschlossen und entrechtet. Raub und Rückgabe. Österreich von 1938 bis heute. Wien 2006, 54–76.</ref> V okviru balkanske kampanje [[Wehrmacht]]a so leta 1941 že izgnali 60.000 Slovencev iz zasedene slovensko / jugoslovanske Spodnje Štajerske. <ref>Ivica Žnidaršič: O Izgonu Slovencev, organiziranosti slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev ter prizadevanjih za uveljavitev pravic do vojne odškodnine.Ljubljana : Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2009.</ref> V aprilu 1942 so potem Slovence iz Koroške med drugim deportirali iz prostora Bleiburga. To je pripeljalo pozneje do organiziranega oboroženega odpora na južnem Koroškem in v Karavankah, ki je na koncu pomagal k vojaški osvoboditvi izpod nacističnega terorja, kot imel tudi ključno vlogo pri ponovni vzpostavitvi Avstrije. <ref>V. Sima: Gewalt und Widerstand 1941–1945. In: A. Moritsch (Hg.): Die Kärntner Slovenen 1900 – 2000. Bilanz des 20. Jahrhunderts. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 2000, 263–280.</ref><ref>A. Malle: Widerstand unter den schwersten Bedingungen. Kärntner Slowenen im Widerstand. In: S. Karner, K. Duffek (Hg.): Widerstand in Österreich 1938–1945, Die Beiträge der Parlaments-Enquete 2005. Graz, Wien: Verein zur Förderung d. Forschung von Folgen nach Konflikten u. Kriegen. 111–123.</ref>
=== Druga Republika ===
| |||