Peter Handke: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 34:
== Od 1971 do 1978: leta v Parizu ==
V noči od 19. na 20. november 1971 stori mati Petra Handkeja - Maria Handke, po dolgoletnih depresijah samomor. Ta travmatičen dogodek je Handke predelal v pripovedi ''Brezželjna nesreča'' (nem. ''Wunschloses Unglück''; 1972), po kateri ji bil kasneje posnet tudi film. Malo pred njeno smrtjo je Peter Handke skupaj s svojo ženo Libgart in hčerko Amino zadnjič obiskal svojo mater. Pred tem je s svojo ženo in pisateljem [[Alfred Kolleritsch|Alfredom Kolleritschem]] prepotoval [[ZDA]]. Istega leta kot ''Brezželjna nesreča'' je izšlo tudi delo ''Kratko pismo za dolgo slovo'' (nem. ''Der kurze Brief zum langen Abschied'' (1972), ki vsebuje dele Handkejevega potovanja po [[ZDA]]. Novembra 1973 se skupaj s hčerko Amino preseli v Pariz v četrt Porte d`Auteuil na Boulevard Montmorency. Tri leta kasneje se preseli v Clamart, v jugozahodni del Pariza kjer ostane še nadaljnji dve leti. V začetku 1970-ih prjeme več nagrad, med njimi (1972) Schillerjeva nagrada (nem. Schiller-Preis) v [[Mannheim|Mannheimu]] in 1973 nagrada Georga Büchnerja (nem. Georg-Büchner-Preis) Nemške akademije za jezik in pesništvo v [[Darmstadt|Darmstadtu]]. Eno leto kasneje izide gledališko delo ''Nespametni izumirajo'' (nem. ''Die Unvernünftigen sterben aus''), katero je bilo uprizorjeno v [[Zürich|Zürichu]]. Ob približno enakem času pa delo doživi tudi filmsko uprizoritev. Pod naslovom ''Napačen premik'' (nem. ''Falsche Bewegung'') jo posname dolgoletni prijatelj in sopotnik Petra Handkeja,
''Der Ritt über den Bodensee'' (objavljeno 1971) je postalo 1974 Handkejevo najbolj uspešno delo v [[Francija|Franciji]] in je pripomoglo k veliki prepoznavnosti pisatelja. Eno leta kasneje nastane ''Die Stunde der wahren Empfindung'' (1975) in Peter Handke prične z novinarskimi zapiski (''Das Gewicht der Welt'', ''Ein Journal'', 1977), s katerimi je nadaljeval do 1990. Leta 1976 sledi hospitalizacija, ki jo sprožijo s panični napadi strahu in motnje srčnega ritma. V naslednjem letu izide filmska upodobitev ''Die Linkshändige Frau''. Med tem časom Handke ne izgubi povezave z domovino, tako je bil npr. od 1973 do 1977 član Graškega zbora pisateljev. Leta 1978 ostane hči Amina celo šolsko leto pri svoji materi v [[Berlin|Berlinu]]. Handke medtem prične s potovanjem po [[Aljaska|Aljaski]] in se preko [[New York|New Yorka]] vrne v domovino. Ta vrnitev sproži konec 1978 njegovo do takrat največjo eksistenčno krizo njegove pisateljske poti. Handke si dopisuje z Hermannom Lenzem, kateremu opisuje svoj obup, ki ga je imel s pisanjem dela ''Langsame Heimkehr''.
== Od 1979 do 1987: povratek v Avstrijo ==
Po daljšem bivanju v različnih evropskih mestih se je Peter Handke avgusta 1979 vrnil v [[Avstrija|Avstrijo]]. V [[Salzburg|Salzburgu]] v predelu Mönchsberg se je vselil v stanovanje v prizidku hiše prijatelja Hansa Widricha in tam ostal do novembra 1987. V tej nenavadno dolgi stanovitnosti je večkrat šel na »kratke« izlete in se vedno znova vrnil v [[Salzburg]]. V ta začetni čas njegove vrnitve spada objava tetralogije ''Počasna vrnitev'' (nem. ''Langsame Heimkehr''). Istoimenski prvi del je bil objavljen 1979 in pomeni premagovanje in konec krize, v kateri je bil ujet. Peter Handke je tega leta kot prvi nosilec prejel nagrado Franza Kafke. Trije ostali deli od ''Počasne vrnitve'' so bili spisani v [[Salzburg|Salzburgu]]. Leta 1980 je bilo objavljeno Delo ''Die Lehre der Sainte-Victoire''. Leta 1981 je bila objavljena pripoved ''Otroška pripoved'' (nem. ''Kindergeschichte''), pri katera je močno avtobiografsko oblikovana in se sooča z avtorjevimi leti v [[Pariz|Parizu]] ter leto kasneje dramatična pesem ''Über die Dörfer'' (prvenstveno predstavljena 1982 na Sazburškem festivalu).
Peter Handke prične v začetku 1980-ih zavestno prevajati neznane tujejezične pisatelje v nemščino. S tem po eni strani ne izpodbija delo strokovnega prevajalca, po drugi strani pa pomaga tem pisateljem do večje prepoznavnosti. Predvsem mu je bilo do tega, da slovenski literaturi na nemško jezikovnem področju poveča pozornost in s tem tudi obstoj. Prevajal je iz angleščine, francoščine, slovenščine in navsezadnje tudi iz
Morilska zgodba ''Der Chinese des Schmerzes'' je nastala 1982/83 v [[Salzburg|Salzburgu]] in v istem letu tudi objavljena. V epskem romanu ''Ponovitev'' (nem. ''Die Wiederholung'') (1986) obravnava Handke [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]] in njihovo zgodbo. Hkrati je bila objavljena tudi pesem ''Gedicht an die Dauer''. Leta 1987 zaključi pripoved ''Nachmittag eines Schriftstellers'' salzburška leta Petra Handkeja. Film Himmel über Berlin režiserja Wima Wendersa, pri katerem je Handke napisal scenarij, slavi tistega leta premiero. Delo je bilo na evropski ravni okrašeno z mnogimi nagradami. Po osemletnem obdobju ustvarjanja in stanovitnosti zapusti pisatelj, po maturi njegove hčerke Amine, Salzburg in nastopi tri leta trajajočo potovanje okoli sveta.
Vrstica 79:
* 1986: Literarna nagrada kulturnega sklada mesta Salzburg
* 1987: Velika avstrijska državna nagrada za literaturo
*1987: dopisni član [[SAZU]] (Ljubljana)
*1987: [[Mednarodna nagrada za književnost Vilenica]] (Slovenija)
* 1988: Literarna nagrada mesta [[Bremen (dežela)|Bremen]]
* 1991: Nagrada [[Franz Grillparzer|Franza Grillparzerja]]
| |||