Koala: Razlika med redakcijama

Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni [[Avstralija|Avstraliji]] v [[evkaliptusEvkalipt|evkaliptovih]]ovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči. V primeru vremenskih skrajnosti se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred tem ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, hladijo se predvsem prekos počivanjapočivanjem na deblih, ki so hladnejša od okolice.

So specializirane živali, ki se prehranjujejo praktično samo z evkaliptusovimievkaliptovimi listi. Ta hrana jeima razmeroma revna zmalo energijsko bogatimibogatih snovmisnovi, je težko prebavljiva in vsebuje strupene [[Sekundarni metabolit|presnovke]], zaradi česar so se pri koalah razvile številne prilagoditve telesa, [[presnova|presnove]] in [[prebava|prebave]] ter vedenjskih vzorcev. Telo in okončine so prilagojene življenju na drevesudrevju, zaradi varčevanja z energijo večino dneva prespijo ter se izogibajo energijsko potratnemu vedenju; boji med samci so pogostejši le med paritveno sezono.

Koale so bileje v preteklosti privedenemnožičen nalov robzaradi izumrtjakrzno zaradiprivedel množičnegana lovarob zaradi krzna[[Izumrtje|izumrtja]], od leta 1927 pa je lov na koalenanje prepovedan. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) trenutno uvršča koale med ranljive vrste zaradi izgube življenjskega prostora ob nagli [[urbanizacija|urbanizaciji]] ter razvoju kmetijstva in [[požar v naravi|gozdnih požarih]], pomemben delež pogina predstavljajo tudi prometne nesreče in okužbe s [[klamidijam]]i. Ocene populacij se dokaj razlikujejo med seboj, zadnje poročilo omenja nekaj več kot 300.000 osebkov.<ref name="iucn"/> Na celini [[populacija (biologija)|populacija]] sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene naknadnoumetno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in [[sterilizacija|sterilizacijo]], a brez večjih uspehov.<ref>Trivedi B. (10.5.2002). »[http://news.nationalgeographic.com/news/2002/05/0510_020510_TVkoala.html Koalas Overrunning Australia Island Ark]«. ''National Geographic News''. Pridobljeno 5.7.2009.</ref>

Zaradi ljubkega videza, podobnemuspominjajo plišastemunamreč medvedkuna plišastega medvedka, so koale priljubljene med turisti, posredno pa znatno prispevajo k znatnemuprihodkom zaslužkuod turizma.

== Evolucija in podvrstesistematika ==

[[Slika:Nimiokoala Litokoala.JPG|200px|sličica|desno|Umetnikova predstava izumrlih rodov koal ''Nimiokoala'' (zgoraj) ter ''Litokoala'' (spodaj)|alt=|levo]]

Družina koal, Phascolarctidae, se je verjetno razvila iz [[vombati|vombatov]], njihovih najbližjih sorodnikov med vrečarji, pred pribl.približno 24 milijoni let. Glede na [[fosil]]<nowiki/>ne ostanke naj bi se razvilo vsaj 6šest vrst koal.<ref name=H43>Hutchins, 2004, str. 43.</ref>

Koale imajo kratek in čokat trup z zakrnelim [[Rep|repom]]. Teža južno živečih koal je skorajda dvakrat večja kotod priteže severno živečih koalakoal, kar je verjetno posledica prilagoditve na hladnejše podnebje na jugu. Tako je povprečna teža na severu živečih koal okoli 6,5 kg pri samcih in 5,1 kg pri samicah, medtem ko je povprečna teža na jugu živečih koal okoli 11,8 kg pri samcih in 7,9 kg pri samicah. Povprečna dolžina telesa na severu živečih koal znaša okoli 70,5 cm pri samcih in do 68,7 cm pri samicah, medtem ko je povprečna dolžina na jugu živečih koal 78 cm pri samcih in do 72 cm pri samicah.<ref name=M872/><ref name=AKF>{{navedi splet|url=https://www.savethekoala.com/about-koalas/physical-characteristics-koala|accessdate=13.8.2018|date=|title=Physical Characteristics of the Koala|publisher=Australian Koala Fundation}}</ref> Glede na opisane mere veljajo koale za največje na drevesih živečedrevesne vrečarje.<ref name="jackson-mammals">Jackson, 2003, str. 147–51.</ref> Koale imajo gost [[kožuh]] sive do rjavkasto rumene barve, ki je na trebuhu, prsih, bradi in notranji strani okončin bele barve. Po kožuhu na predelu križa so prisotne bele pege. [[Uhelj|Uhlji]] so obrasli z dolgimi belimi dlakami.<ref name=M872/> Koale imajo kožuh, ki v primerjavi z drugimi vrečarji daje najučinkovitejšo zaščito pred vetrom in dežjem, medtem ko lahko beli kožuh na sprednji strani odbija sončno svetlobo.<ref>{{navedi revijo|author=Degabriele R, Dawson TJ.|year=1979|title=Metabolism and heat balance in an arboreal marsupial, the koala (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Journal of Comparative Physiology B|volume=134|issue=4|pages=293–301|doi=10.1007/BF00709996|issn=1432-1351}}</ref> Na severu živeče koale imajo krajšo in redkejšo dlako.<ref name=M872/> Razlika med [[Biološki spol|spoloma]], tjt. i. [[spolni dimorfizem]], se kaže z zgoraj opisano razliko v teži in velikosti med samci in samicami, poleg tega pa imajo samci širšo glavo, veliko vonjavno žlezo na prsih ter bolj zakrivljen nos.<ref name=M872/><ref name="jackson-mammals"/>

V primerjavi z ostalimi vrečarji imajo koale bistveno manjše [[možgani|možgane]], s čimer so mišljeni tako [[veliki možgani|veliki]] kot tudi [[mali možgani]], poleg tega pa je nagubanost velikih možganov bistveno manjša, in posledično tudi površinanjihova možganovpovršina. Glede na to, da možgani sodijospadajo med organe z največjo porabo energije, je zmanjšanje možganov in posledičen prihranek pri porabi energije verjetno prilagoditev na energetsko revno prehrano z evkaliptusomevkaliptom. Možgani zavzemajo okoli 60 % znotrajlobanjskega prostora, ostali prostor je izpolnjen z [[likvor|možgansko-hrbtenjačno tekočino]]; po eni teoriji naj bi večja količina tekočine služila kot blažilec tresljajev v primeru padca izz drevesa.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 52-4.</ref><ref name="tyndale">Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 234.</ref> Nos je dokaj velik in prekrit s kožo črne barve. [[Voh]] je dobro razvit in je pomemben zaradi ocene kvalitete evkaliptusovegaevkaliptuvega listja.<ref name=AKF/> Imajo majhne [[oko|oči]] ter slabše razvit [[vid]], za razliko od drugih vrečarjev pa imajo [[zenica|zenico]] oblikovano v ozko režo.<ref name=AKF/> Razmeroma velika okrogla ušesa omogočajo dobro zaznavo zvoka, [[srednje uho]] je dobro razvito.<ref name="louys">{{navedi revijo|author=Louys J ''s sod.''|year=2009|title=Cranial anatomy of Oligo-Miocene koalas (Diprotodontia: Phascolarctidae): Stages in the evolution of an extreme leaf-eating specialization|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=4|pages=981–92|doi=10.1671/039.029.0412}}</ref> [[Glasilka|Glasilki]] se nahajata na [[Mehko nebo|mehkem nebu]] in ne v [[Grlo|grlu]], kot je tipično za sesalce.<ref>{{navedi revijo|author=Charlton BD '' s sod.''|title=Koalas use a novel vocal organ to produce unusually low-pitched mating calls|journal=Current Biology|volume=23|issue=23|pages=R1035|year=2013|doi=10.1016/j.cub.2013.10.069| url=https://www.sciencedaily.com/releases/2013/12/131202121445.htm| pmid=24309276}}</ref>

Anatomija [[Razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]] vrečarjev se bistveno razlikuje od sesalcev. Samci koal imajo [[penis]] na končnem delu razcepljen na dva dela. Samice imajo skupno odprtino za prebavila in rodila, ki se imenuje [[kloaka]]. Razmnoževalni trakt je podvojen: tako imajo samice dvoje [[maternica|maternic]], vsaka pa ima svojo [[nožnica|nožnico]] oz. vagino ter po en pripadajoči [[jajcevod]] z [[jajčnik]]om. Omenjeni nožnici sta t. i. stranski nožnici, po katerih potuje semenska tekočina. Po [[oploditev|oploditvi]] se razvijarazvije še tretja, sredinska nožnica, ki pa služi kot porodni kanal; po rojstvu ta kanal izgine.<ref>Cooke F, Hutchinson S. (2004). ''The Encyclopedia of Animals: A Complete Visual Guide''. University of California Press, str. 79. ISBN 9780520244061</ref> Pri samicah se [[trebušna vreča]] odpira ob straneh, v njej pa se nahajata dva seska.<ref>Hutchins, 2004, str. 44.</ref>

Življenjski prostor koal se razteza na približno milijon kvadratnih kilometrih v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji, kar zajema severni, osrednji in južni [[Queensland]], vzhodni [[Novi Južni Wales]], [[Viktorija (Avstralija)|Viktorijo]] in jugovzhodno [[Južna Avstralija|Južno Avstralijo]].<ref name="McGregor 2013">{{navedi revijo|author=McGregor DC, Kerr SE, Krockenberger AK|title=The distribution and abundance of an island population of koalas (''Phascolarctos cinereus'') in the far north of their geographic range |journal=PLOS ONE |year=2013 |volume=8 |issue=3 |page=e59713 |doi=10.1371/journal.pone.0059713 |pmc=3601071|pmid=23527258}}</ref> Koale so bile [[Alohtona vrsta|priseljene]] na vsaj 12 otokih, med njimi npr. [[Kangaroo island]], [[French island]] in [[Magnetic island]]; slednji predstavlja tudi najbolj severni del življenjskegaobmočja prostorarazširjenosti v Avstraliji.<ref name="iucn"/> Raziskave [[fosil]]ov so pokazale, da se je življenjskiobmočje prostorrazširjenosti v poznem [[pleistocen]]u raztezalraztezalo vse od jugozahodnega dela [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]]. NaV temutem delu so izumrle, verjetno zaradi lova s strani [[Avstralski domorodci|avstralskih domorodcev]].<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 12-13.</ref>

Življenjski prostor na vzhodu Avstralije se dejansko razteza od severa s [[tropi|tropskim]] podnebjem do juga z zmerno toplim podnebjem, vendar to ne pomeni, da je vzorec poselitve neprekinjen, temveč je gručast, saj koale naseljujejo [[evkaliptusEvkalipt|evkaliptove]]ove gozdove do nadmorske višine pribl.približno 600 m.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 29-31.</ref><ref name=M872>Macdonald, 1996, str. 872.</ref> To na primer pomeni, da koale npr. v Viktoriji niso prisotne v severnozahodnem delu države zaradi neugodnega polpuščavskega podnebja, prav tako pa ne v gozdnatem severnovzhodnem delu, kjer prevladuje [[Alpe|Alpam]] podobna pokrajina z večmesečnimvečmesečno snegomsnežno v zimskemodejo časupozimi.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 29-31.</ref> V polpuščavskem okolju se zadržujejo v [[obrežni pas|obrežnih pasovih]], kjer jim bližnje vodovje daje zavetje med sušo in vročino.<ref>{{navedi revijo|author=Smith AG ''s sod''.|title=Out on a limb: Habitat use of a specialist folivore, the koala, at the edge of its range in a modified semi-arid landscape |journal=Landscape Ecology |year=2013 |volume=28 |issue=3 |pages=418–26 |doi=10.1007/s10980-013-9846-4}}</ref> Koale se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred vremenskimi skrajnostmi ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi.<ref name=H45/> Pri nizkih temperaturah dodatno znižajo pretok krvi skozi okončine, pri zelo nizkih temperaturah pa se lahko pojavi [[Termogeneza|tresavica]] [[Skeletna mišica|skeletnega mišičja]], kot je značilno za [[Toplokrvnost|toplokrvne]] živali.<ref name=H45/> Pri visokih temperaturah pričnejo hitreje dihati, saj se delno hladijo preko izhlapevanja vode iz dihalnih poti, količina urina se zmanjša.<ref name=H45/> K hlajenju pomembno prispeva tudi počivanje na deblih, ki imajo znatno nižjo temperaturo od okolice.<ref>{{navedi revijo|author=Briscoe NJ ''s sod.''|year=2014|title=Tree-hugging koalas demonstrate a novel thermoregulatory mechanism for arboreal mammals|journal=[[Biology Letters]]|volume=10|issue=6|doi=10.1098/rsbl.2014.0235|url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/10/6/20140235}}</ref>

Koale so prilagojene življenju na drevju: kot že omenjeno, sta prvi in drugi prst oprijemalna, tako da se lahko med plezanjem oprijemajo tudi manjših vej. Plezajo tako, da se s sprednjimi šapami oprimejo veje oz. debla, nato pa se z zadnjimi odrinejo in jih v skoku pritegnejo čim bližje prednjim. Na tleh so precej manj okretne, premikajo se bodisi počasi s hojo po vseh štirih, bodisi poskakujejo podobno kot pri plezanju.<ref name=M872/> Koale lahko skočijo do razdalje 2 m izz drevesa na drevo, v nuji pa so sposobne tudi plavanja.<ref>Hutchins, 2004, str 46.</ref>

Vedenjski vzorci koal so razmeroma preprosti, kar je posledica poenostavljenega razvoja možganov. So samotarske živali, saj imajo med sabo le malo stikov (razen v času parjenja) in ne tvorijo skupin. Med samci obstaja hierarhija: domovanje dominantnega samca, ki je stalno, meri pribl.približno 1,5 do 3 [[hektar]]je, svoj teritorij pa označujejo z izločki iz prsne žleze ter z glasnim oglašanjem. Domovanje se lahko pokriva z domovanji več samic ter nedoraslih in spolno nedejavnih samcev. Domovanje samic meri pribl.okvirno od polovicopolovice do 1enega hektarja.<ref name=M872-5>Macdonald, 1996, str. 872, 875.</ref><ref name="tyndale"/> Eden od tipičnih primerov preprostega vedenja je tudi hranjenje z evkaliptusomevkaliptom, saj poteka vedno po istem vzorcu: s sprednjimi šapami žival najprej zgrabi manjšo vejo, zatem povoha liste in oceni njihovo užitnost. Po drugi strani, čeČe koali ponudimo že nabrane liste na krožniku, se ta ne bo znašla v nepredvideni okoliščini ne bo znašla oz. ne bo našla načina, kako bi jih lahko zaužila.<ref name="tyndale"/>

V splošnem se koale izogibajo energetsko potratnegapotratnemu napadalneganapadalnemu vedenjavedenju,<ref>Moyal, 2008, str. 191.</ref> vendar je to prisotno predvsem v paritveni sezoni med samci, bodisi zaradi bojev za samice,<ref name=MH58>Martin, Handasyde; 1999, str. 58-60.</ref> bodisi takrat, ko samec zatava v območje drugega dominantnega samca.<ref name=H45>Hutchins, 2004, str 45.</ref> Boji med koalami najpogosteje vključujejo glasno kričanje, ki se lahko stopnjuje s prerivanjem, poskusom metanja nasprotnika izz drevesa ter ugrizi.<ref name="smith">{{navedi revijo|author=Smith M|year=1980|title=Behaviour of the Koala, Phascolarctos cinereus (Goldfuss), in Captivity VI*. Aggression|journal=Australian Wildlife Research|volume=7|issue=2|pages=177-90|url=http://www.publish.csiro.au/wr/WR9800177}}</ref> Tudi samice so lahko napadalne v času brejosti in proti koncu dojenja.<ref name="smith"/> Dominantni samec sicer označuje svoj teritorij z izločkom vonjavne žleze na prsih, včasih tudi z [[Seč|urinom]], kar druge samce mnogokrat odvrne od nadaljnjega raziskovanja nepoznaneganjegovega območja.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 54-6.</ref> Izloček žleze je zapletena mešanica okoli 40 različnih snovi, relativni deleži in sestava izločka pa se spreminjajo glede na starost živali in paritveno sezono.<ref>{{navedi revijo|author=Tobey JR, Nute TR, Bercovitch FB|title=Age and seasonal changes in the semiochemicals of the sternal gland secretions of male koalas (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Australian Journal of Zoology|year=2009|volume=57|issue=2|pages=111–18|doi=10.1071/ZO0809}}</ref>

[[Slika:Koala with young.ogv|250px|right|thumb|Videoposnetek prehranjevanja z evkaliptusomevkaliptom]]

Koale so specializirane živali, ki se prehranjujejo skorajda izključno z [[evkaliptusEvkalipt|evkaliptovim]]ovim listjem, le občasno v majhnem deležu tudi z listjem drugih rastlin, kot so npr. [[Akacija|akacije]] ter nekatere [[kazuarinovke]] in [[mirtovke]].<ref>Jackson, 2010, str. 73-4.</ref> Rastlinojedi morajo na splošno zelo nadzorovati porabo energije, saj so listi razmeroma revni vs pomembnihpomembnimi hranilihhranil, kot so [[dušik]]ove in [[fosfor|fosforjeve]]ne spojine, po drugi strani pa vsebujejo veliko strukturnih spojin oz. vlaknin, kot sta [[celuloza]] in [[lignin]].<ref name=pjbs/> Rastlinojedi sesalci nimajo specifičnih [[encim]]ov, ki so potrebni za razgradnjo slednjih, zato morajo pojesti velike količine listov, poleg tega pa je treba upoštevati, da velike količine vlaknin upočasnijo [[prebava|prebavo]] ter zmanjšajo prevzem oz.privzem (absorpcijo) energijsko bogatih hranil. Dodaten problem predstavlja razmeroma majhna konstitucija teles koal, saj imajo manjše živali večje razmerje med telesno površino in maso, zaradi česar so toplotne izgube in s tem izgube energije večje.<ref name=MH43>Martin, Handasyde; 1999, str. 43.</ref> Poleg vsega naštetega se morajo soočiti strupenimi snovmi, tjt. j. [[sekundarni metabolit|sekundarnimi presnovki]] oz. metaboliti, ki imajoslužijo v osnovi nalogoza [[obramba rastlin pred rastlinojedi|obrambeobrambo pred rastlinojedi]].<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 44.</ref>

Zaradi zgoraj naštetih omejitev morajo koale izbirati najboljnajkakovostnejše kvalitetnevrste zvrsti evkaliptusaevkalipta.<ref name=pjbs/><ref name=MH45>Martin, Handasyde; 1999, str. 45.</ref> Dejstvo je, da imajo koale dobro razvit voh, ki ga izrabljajo za ovohavanje listja, na osnovi česar se odločijo, ali bodo hrano zaužilizaužile. Koale raje izbirajo liste, ki imajo višje razmerje med dušikovimi spojinami in vlakninami ter dušikovimi spojinami in taninom, posredno pa to tudi pomeni, da je delež maščob in [[fenol]]nih spojin, ki so pomemben vir energije, večji.<ref name=pjbs/> Na izbiro naj bi vplivali tudi diformilfloroglucinoli, ki so v osnovi fenolne spojine, vezane na [[terpen]]e; večji kot je delež teh spojin v listju, manj verjetno je zaužitje tega listja.<ref name=MH45/> Tako se izbira zvrstivrste evkaliptusaevkalipta lahko razlikuje glede na območje bivanja: na območju Viktorije koale raje izberejo zvrstivrste evkaliptusovevkaliptov, kot sta npr. ''E. viminalis'' in ''E. ovata'', medtem ko sta omenjeni zvrstivrsti manj priljubljeni na območju Novega Južnega Walesa. Ponekod lahko opazimo, da bo drevo ene zvrstivrste evkaliptusa skorajda popolnoma obrano, medtem ko bo drevo druge zvrstivrste evkaliptusa, ki stoji samo parnekaj metrov stran, nedotaknjeno. Raziskave dopuščajo možnost, da je to deloma odvisno tudi od dejavnikov okolja, kot so vlaga, nagib terena, rodovitnost prsti ipd., ki vplivajo na kvalitetokakovost listja, vključno s kemično sestavo.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 41-44.</ref> Kljub temu je celovita slika, ki bi pojasnila raznolikost izbiranja za koale kvalitetne zvrstivrste evkaliptusovevkaliptov, še vedno nejasna. Dodaten zaplet v razumevanju izbire hrane predstavljajo razlike v izbiri zvrstivrste evkaliptusa med osebki na istem območju. Deloma bi to lahko pojasnili z izbiro hrane, ki jo je uživala mati, saj v določeni starosti mati hrani mladiča poleg materinega mleka z napol prebavljenim listjem. Na ta način mladič dobi informacije o kemičnih sledeh hrane, ki jo mati uživa, zato naj bi bila ta varna in kvalitetna za uživanje.<ref name=MH43/>{{efn|Podobno naj bilo tudi pri drugih živalih ter celo pri človeku, ki dobijo podatke, tj. kemične sledi hrane, tudi preko materinega mleka. To nazorno kaže poskus s kunci, pri katerih so matere jedle [[brin]]ove jagode, katerih mladiči so jih prav tako imeli radi, medtem ko mladiči mater, ki niso uživale brinove jagode, niso kazali želje po uživanju jagod. Šlo naj bi za vedenjski sistem dedovanja preko vpliva kemičnih spojin.<ref>Jablonka E. in Lamb MJ. (2009). ''Štiri razsežnosti evolucije: Genetska, epigenetska, vedênjska in simbolna raznolikost v zgodovini življenja''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 158. ISBN 978-961-234-815-1</ref>}}

Zaradi nizke [[Kurilna vrednost|kalorične vrednosti]] hrane morajo koale varčevati z energijo, kar vpliva na njihovo obnašanje in daje videz »zaspanosti«, za katero se nemalokrat zmotno krivi strupene snovi v evkaliptusuevkaliptu. Večji del dneva koale prespijo na drevesnih rogovilah, tudi do 18 ur.<ref name=M875/> Premikajo se počasi in to takrat, kadar je to potrebno, npr.na primer zaradi premika izz drevesa na drevo ali pa ko se spustijo na tla, da zaužijejo nekaj peska in lubja za uravnavanje prebave.<ref name="kržišnik">Kržišnik M. (2007). ''Enciklopedija živali''. Kranj: Modita, str. 95. ISBN 978-961-6581-14-1</ref> Čeprav lahko hranjenje poteka katerikoli del dneva ali noči, so koale praviloma nočne živali,<ref name=M872/> najpogosteje pa se hranijo pozno popoldne, zvečer in v prvem delu noči. Za hranjenje porabiporabijo okoli 4štiri ure, vendar z vmesnimi prekinitvami; posamezen interval hranjenja lahko traja med 5 in 80 minutami, v povprečju pa 20 minminut.<ref name=MH39>Martin, Handasyde; 1999, str. 39.</ref> V tem času pojejo približno pol kilograma listja, vendar se količina lahko razlikuje glede na letni čas, prevladujoče vremenske razmere in tudi čas razmnoževanja; samice med [[dojenje]]m pojejo za četrtino več listja kot sicer.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 40.</ref> Med močnim deževjem se koale ne hranijo, pač pa se zvijejo v klobčič, s čimer zmanjšajo izpostavljeno površino telesa in s tem izgubeizgubo toplote. Po prenehanju dežja izkoristijo čas za hranjenje; to je tudi razlog, da nemalokrat opazimo večje število koal med hranjenjem v suhem in toplem vremenu, ki je sledilo obdobju hladnega in deževnega vremena.<ref name=MH39/>

Prebavni trakt je prilagojen veliki količini vlaknin ter izboljšanju prevzemaprivzema energetsko bogatih snovi. Koale imajo med vsemi sesalci najdaljše [[slepo črevo]], in sicer do 4štiri telesne dolžine.<ref name=M875/> V slepem črevesu in v začetnem (proksimalnem) delu [[debelo črevo|debelega črevesa]] poteka [[mikrob]]na [[fermentacija]], dolžina črevesja ter počasnejše potovanje hrane pa omogočata izboljšan stik z mikrobi, zaradi česar je prebava učinkovitejša.<ref name=pjbs>{{navedi revijo|author=Caroline J in Spillman D-M|year=2003|title=Fiber Digestion in Mammals|pages=1564-73|volume=6|issue=17|url=http://www.docsdrive.com/pdfs/ansinet/pjbs/2003/1564-1573.pdf|journal=Pakistan Journal of Biological Sciences}}</ref> Pri tem je treba omeniti, da zaradi same zgradbe črevesja večji deli hrane, ki so težje prebavljivi, hitreje potujejo po črevesju, medtem ko se manjši in topni deli hranil dlje časa zadržujejo v omenjenih delih prebavil, tudi do 100 ur.<ref name=MH48/><ref name=pjbs/> K učinkovitosti prebave naj bi prispevala tudi srčno-želodčna [[žleza]] s prebavnimi izločki. Večji deli listja, ki se ne zadržijo v slepem črevesju, potujejo po debelem črevesju, kjer se absorbira voda, s čimer varčujejo z vodo, predvsem v polpuščavskem okolju; iztrebki so tako suhi.<ref name=MH48>Martin, Handasyde; 1999, str. 48.</ref> V nuji koale pijejo vodo iz potokov, v ujetništvu pa se poslužijo tudi sveže vode.<ref name=H47>Hutchins, 2004, str. 47.</ref> Strupene presnovke koale razstrupijo s pomočjo [[Glukuronska kislina|glukuronske kisline]], ki se izloča iz [[jetra|jeter]].<ref name=M875>Macdonald, 1996, str. 875.</ref>

== Razmnoževanje in življenjski krog ==

Tako samice kot samci spolno dozorijo pri starosti dveh let, samci se ponavadi prvič parijo pri štirih letih. Sezona [[Parjenje|parjenja]] poteka poleti, tj.kar je na južnemjužni tečajupolobli od oktobra do februarja. V tem času so samci napadalni, aktivni so predvsem ponoči z značilnimi klici, sestavljenimi iz rezkih vzdihov ter renčečih izdihov. Samice in nedorasli samci se oglašajo z rezkim cviljenjem; ponavadi to pomeni, da jih preganja odrasliodrasel samec.<ref name=M872/> Samci nemalokrat uberejo agresivnejši pristop in se želijo pariti s samico navkljub njenemu zavračanju. Pri tem lahko samec npr. zgrabi samičino nogo, jo potegne dol z drevesa ter jo prisili v odnos. Tudi med odnosom se tako samec in samica oglašata s predhodno opisanimi zvoki. Tako je samo na osnovi zvokov težko ugotoviti, ali je v teku parjenje, ali pa gre praktično za predparitveni boj med samcem in samico. Bolj izkušeni skrbniki koal tudi opažajo, da samci ne opazijo znakov [[gonitev|gonitve]] pri samici in se želijo pariti z njimi ne glede na fazo spolnega cikla.<ref name=MH58/> Gonitveni cikel traja 30 dni.<ref name=H47/>

Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi to lahko odražalo preprost vedenjski vzorec zaradi poenostavitve osrednjega živčevja, drugi zagovarjajo teorijo, po kateri gre dejansko za predparitveni ritual. Samec se s svojim vedenjem »predstavi« vsem samicam na določenem področjuobmočju, v bodoče pa je verjetneje, da bo se samica voljna pariti z znanim samcem kot pa s tujcem. Poleg tega glasni klici privabljajo ostale samce v bližini, zaradi česar se lahko ti spopadejo med seboj; zmagovalec dobi »pravico« do parjenja z vsemi samicami na območju, te pa lahko ocenijo najbolj primerneganajprimernejšega, dominantnega samca za bodoča parjenja.<ref name=MH58/> Samci se parijo z več samicami. Parjenje poteka na drevesu, sama združitev je kratka, tjt. j. do dve minuti. Med parjenjem samec zagrabi samico za tilnik z zobmi.<ref name=M872/>

Samice vsakoletno skotijo po enega mladiča. [[Brejost]] traja 34-3634–36 dni. Ob rojstvu tehta mladiček le pol grama in se takoj prisesa na enega od dveh seskov v vreči. ObKo starostidoseže 5starost petih mesecev, ga mati počasi prične odvajati od sesanja ter ga delno hrani z napol prebavljenim listjem, ki se nahajajo v iztrebkuiztrebkih; s tem mladiček pridobi mikrobe, potrebne za prebavo evkaliptusovegaevkaliptovega listja. Pri pribl.približno 7sedmih mesecih mladič zapusti vrečo in do starosti 11 mesecev jaha na njenem hrbtu. Tudi po osamosvojitvi potomci še več mesecev živijo v bližini matere. Življenjska doba znaša okoli 13 let, v ujetništvu tudi do 18 let.<ref name=M872/>