Koala: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m np. + slovnica Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
tn. + np. Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 69:
Koale so specializirane živali, ki se prehranjujejo skorajda izključno z [[evkaliptus]]ovim listjem, le občasno v majhnem deležu tudi z listjem drugih rastlin, kot so npr. [[Akacija|akacije]] ter nekatere [[kazuarinovke]] in [[mirtovke]].<ref>Jackson, 2010, str. 73-4.</ref> Rastlinojedi morajo na splošno zelo nadzorovati porabo energije, saj so listi razmeroma revni v pomembnih hranilih, kot so [[dušik]]ove in [[fosfor]]ne spojine, po drugi strani pa vsebujejo veliko strukturnih spojin oz. vlaknin, kot sta [[celuloza]] in [[lignin]].<ref name=pjbs/> Rastlinojedi sesalci nimajo specifičnih [[encim]]ov, ki so potrebni za razgradnjo slednjih, zato morajo pojesti velike količine listov, poleg tega pa je treba upoštevati, da velike količine vlaknin upočasnijo [[prebava|prebavo]] ter zmanjšajo prevzem oz. absorpcijo energijsko bogatih hranil. Dodaten problem predstavlja razmeroma majhna konstitucija teles koal, saj imajo manjše živali večje razmerje med telesno površino in maso, zaradi česar so toplotne izgube in s tem izgube energije večje.<ref name=MH43>Martin, Handasyde; 1999, str. 43.</ref> Poleg vsega naštetega se morajo soočiti strupenimi snovmi, tj. [[sekundarni metabolit|sekundarnimi presnovki]] oz. metaboliti, ki imajo v osnovi nalogo [[obramba rastlin pred rastlinojedi|obrambe pred rastlinojedi]].<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 44.</ref>
Zaradi zgoraj naštetih omejitev morajo koale izbirati najbolj kvalitetne zvrsti evkaliptusa.<ref name=pjbs/><ref name=MH45>Martin, Handasyde; 1999, str. 45.</ref> Dejstvo je, da imajo koale dobro razvit voh, ki ga izrabljajo za ovohavanje listja, na osnovi česar se odločijo, ali bodo hrano zaužili. Koale raje izbirajo liste, ki imajo višje razmerje med dušikovimi spojinami in vlakninami ter dušikovimi spojinami in taninom, posredno pa to tudi pomeni, da je delež maščob in [[fenol]]nih spojin, ki so pomemben vir energije, večji.<ref name=pjbs/> Na izbiro naj bi vplivali tudi diformilfloroglucinoli, ki so v osnovi fenolne spojine, vezane na [[terpen]]e; večji kot je delež teh spojin v listju, manj verjetno je zaužitje tega listja.<ref name=MH45/> Tako se izbira zvrsti evkaliptusa lahko razlikuje glede na območje bivanja: na območju Viktorije koale raje izberejo zvrsti evkaliptusov, kot sta npr. ''E. viminalis'' in ''E. ovata'', medtem ko sta omenjeni zvrsti manj priljubljeni na območju Novega Južnega Walesa. Ponekod lahko opazimo, da bo drevo ene zvrsti evkaliptusa skorajda popolnoma obrano, medtem ko bo drevo druge zvrsti evkaliptusa, ki stoji samo par metrov stran, nedotaknjeno. Raziskave dopuščajo možnost, da je to deloma odvisno tudi od dejavnikov okolja, kot so vlaga, nagib terena, rodovitnost prsti ipd., ki vplivajo na kvaliteto listja, vključno s kemično sestavo.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 41-44.</ref> Kljub temu je celovita slika, ki bi pojasnila raznolikost izbiranja za koale kvalitetne zvrsti evkaliptusov, še vedno nejasna. Dodaten zaplet v razumevanju izbire hrane predstavljajo razlike v izbiri zvrsti evkaliptusa med osebki na istem območju. Deloma bi to lahko pojasnili z izbiro hrane, ki jo je uživala mati, saj v določeni starosti mati hrani mladiča poleg materinega mleka z napol prebavljenim listjem. Na ta način mladič dobi informacije o kemičnih sledeh hrane, ki jo mati uživa, zato naj bi bila ta varna in kvalitetna za uživanje.<ref name=MH43/>{{efn|Podobno naj bilo tudi pri drugih živalih ter celo pri človeku, ki dobijo podatke, tj. kemične sledi hrane, tudi preko materinega mleka. To nazorno kaže poskus s kunci, pri katerih so matere jedle
[[Slika:Koala02.jpeg|250px|right|thumb|Koale večino dneva prespijo zaradi varčevanja z energijo.]]
Zaradi nizke [[Kurilna vrednost|kalorične vrednosti]] hrane morajo koale varčevati z energijo, kar vpliva na njihovo obnašanje in daje videz »zaspanosti«, za katero se nemalokrat zmotno krivi strupene snovi v evkaliptusu. Večji del dneva koale prespijo na drevesnih rogovilah, tudi do 18 ur.<ref name=M875/> Premikajo se počasi in to takrat, kadar je to potrebno, npr. zaradi premika iz drevesa na drevo ali pa ko se spustijo na tla, da zaužijejo nekaj peska in lubja za uravnavanje prebave.<ref name="kržišnik">Kržišnik M. (2007). ''Enciklopedija živali''. Kranj: Modita, str. 95. ISBN 978-961-6581-14-1</ref> Čeprav lahko hranjenje poteka katerikoli del dneva ali noči, so koale praviloma nočne živali,<ref name=M872/> najpogosteje pa se hranijo pozno popoldne, zvečer in v prvem delu noči. Za hranjenje porabi okoli 4 ure, vendar z vmesnimi prekinitvami; posamezen interval hranjenja lahko traja med 5 in 80 minutami, v povprečju pa 20 min.<ref name=MH39>Martin, Handasyde; 1999, str. 39.</ref> V tem času pojejo približno pol kilograma listja, vendar se količina lahko razlikuje glede na letni čas, prevladujoče vremenske razmere in tudi čas razmnoževanja; samice med [[dojenje]]m pojejo za četrtino več listja kot sicer.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 40.</ref> Med močnim deževjem se koale ne hranijo, pač pa se zvijejo v klobčič, s čimer zmanjšajo izpostavljeno površino telesa in s tem izgube toplote. Po prenehanju dežja izkoristijo čas za hranjenje; to je tudi razlog, da nemalokrat opazimo večje število koal med hranjenjem v suhem in toplem vremenu, ki je sledilo obdobju hladnega in deževnega vremena.<ref name=MH39/>
| |||