14.875
urejanj
(+ zunanje povezave) |
m (slovnica) Oznake: Vizualno urejanje Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom |
||
== Telesne značilnosti ==
Koale imajo kratek in čokat trup z zakrnelim repom. Teža južno živečih koal je skorajda dvakrat večja kot pri severno živečih koala, kar je verjetno posledica prilagoditve
[[Slika:Koala skeleton1.jpg|thumb|175px|right|Koalino okostje]]
Telo koale je zaradi življenja na drevesih prilagojeno plezanju. Na vseh prstih, z izjemo palcev na zadnjih šapah, imajo zakrivljene in ostre [[krempelj|kremplje]]. Palec in kazalec na sprednjih šapah sta obrnjena nasproti ostalim trem, kar služi za boljši oprijem. Blazinice na prstih so hrapave, kar še dodatno izboljša oprijem.<ref name="kržišnik"/> Okostje je močno, zgornji del telesa pa je mišičast z dolgimi sprednjimi nogami.<ref>Moyal, 2008, str. 183.</ref> Stegenske mišice se naraščajo na [[golenica|golenico]] nižje kot pri drugih živalih. Končni del [[hrbtenica|hrbtenice]] je zgrajen iz [[hrustanec|hrustanca]], kar verjetno olajša sedenje na vejah.<ref name=AKF/>
==== Družbeni odnosi ====
Vedenjski vzorci koal so razmeroma preprosti, kar je posledica poenostavljenega razvoja možganov. So samotarske živali, saj imajo med sabo le malo stikov (razen v času parjenja) in ne tvorijo skupin. Med samci obstaja hierarhija: domovanje dominantnega samca, ki je stalno, meri pribl. 1,5 do 3 [[hektar]]je, svoj teritorij pa označujejo
V splošnem se koale izogibajo energetsko potratnega napadalnega vedenja,<ref>Moyal, 2008, str. 191.</ref> vendar je to prisotno predvsem v paritveni sezoni med samci, bodisi zaradi bojev za samice,<ref name=MH58>Martin, Handasyde; 1999, str. 58-60.</ref> bodisi takrat, ko samec zatava v območje drugega dominantnega samca.<ref name=H45>Hutchins, 2004, str 45.</ref> Boji med koalami najpogosteje vključujejo glasno kričanje, ki se lahko stopnjuje s prerivanjem, poskusom metanja nasprotnika iz drevesa ter ugrizi.<ref name="smith">{{navedi revijo|author=Smith M|year=1980|title=Behaviour of the Koala, Phascolarctos cinereus (Goldfuss), in Captivity VI*. Aggression|journal=Australian Wildlife Research|volume=7|issue=2|pages=177-90|url=http://www.publish.csiro.au/wr/WR9800177}}</ref> Tudi samice so lahko napadalne v času brejosti in proti koncu dojenja.<ref name="smith"/> Dominantni samec sicer označuje svoj teritorij z izločkom vonjavne žleze na prsih, včasih tudi z [[Seč|urinom]], kar druge samce mnogokrat odvrne od nadaljnjega raziskovanja nepoznanega območja.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 54-6.</ref> Izloček žleze je zapletena mešanica okoli 40 različnih snovi, relativni deleži in sestava izločka pa se spreminjajo glede na starost živali in paritveno sezono.<ref>{{navedi revijo|author=Tobey JR, Nute TR, Bercovitch FB|title=Age and seasonal changes in the semiochemicals of the sternal gland secretions of male koalas (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Australian Journal of Zoology|year=2009|volume=57|issue=2|pages=111–18|doi=10.1071/ZO0809}}</ref>
|