Gentski oltar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Image:Lamgods open.jpg|thumb|500px|Dvanajst notranjih plošč. OdprtaOdprt oltarnaoltarni slikanastavek meri 3,4 x 4,6 m]]
[[Image:Lamgods closed.jpg|thumb|340px|Zaprt pogled, hrbtni del plošč]]
 
Vrstica 6:
Plošče so v dveh vrstah, vsaka z dvema sklopoma zložljivih kril z notranjimi in zunanjimi slikami. Zgornja vrsta notranjih plošč ima osrednjo, ki prikazuje ''Boga Očeta/Kristusa Vladarja, Marijo in Janeza Krstnika''. Ob straneh sta plošči z angeli pevci/muzikanti in na skrajnih ploščah goli figuri ''Adama in Eve''. Štiri spodnje plošče so razdeljene v dva para; sliki svetega [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] in svetega [[Janez Evangelist|Janeza Evangelista]] ter na dveh zunanjih ploskvah portreta donatorja Joosta Vijdta in njegove žene Lysbette Borluut. Osrednja plošča spodnje ravni prikazuje zbor svetnikov, grešnikov, duhovnikov in vojakov, ki spremljajo ''Čaščenje mističnega jagnjeta''. Več skupin osebnosti nadzira golob, sveti Duh.
 
[[Umetnostni zgodovinar|Umetnostni zgodovinarji]] se večinoma strinjajo, da je celotno strukturo zasnoval Hubert v zgodnjih do srednjih 1420-ih in da je plošče naslikal njegov mlajši brat Jan med letoma 1430 in 1432. CelotnaCeloten oltarnaoltarni slikanastavek je eden najbolj znanih in pomembnih slikarskih spomenikov v zgodovini umetnosti. Generacije umetnostnih zgodovinarjev so poskušale pripisati posamezna dela obema bratoma, vendar jim ni povsem uspelo <ref name="Burroughs 1933, 184">Burroughs (1933), 184</ref>. Oltarno sliko sta naročila trgovec in gentski župan Jodocus Vijd ter njegova žena Lysbette kot del večjega projekta za kapelico stolnice svetega Bava. Uradno namestitev so praznovali 6. maja 1432. Iz varnostnih razlogov je bil precej kasneje premaknjen v glavno stolnično kapelo, kjer je še vedno.
 
Čeprav je podoba mešanica mednarodne gotske, bizantinske in romanske tradicije, je oltarna zgodba pomenila velik napredek v umetnosti, v kateri je idealizacija srednjeveške tradicije omogočila natančno opazovanje narave <ref name="Gombrich, E.H. pages 236">Gombrich, E.H., ''The Story of Art'', pages 236–9. Phaidon, 1995. ISBN 0-7148-3355-X</ref> in predstavitev ljudi. Zdaj izgubljen napis na okvirju je navajal, da je Hubert van Eyck, ''maior quo nemo repertus'' (večji kot kdor koli), začel delati oltarno sliko, končal pa ga je Jan van Eyck, ''arte secundus'' (drugi najboljši na tem področju), leta 1432. Prvotno zelo okrašen izrezljan zunanji okvir in varovalna obloga, ki naj bi bila po predvidevanjih usklajena z barvanim [[krogovičje]]m, sta bila med [[reformacija|reformacijo]] uničena; morda je bil na njej nameščen mehanizem za premikanje kril in celo predvajanje glasbe.
Vrstica 42:
 
== Zgodovina ==
Več poslikanih kril je leta 1816 kupil angleški zbiralec v Berlinu Edward Solly. Leta 1821 jih je kupil pruski kralj [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]] in so jih še naprej hranili v Nemčiji. Med prvo svetovno vojno so druge plošče iz stolnice odnesli Nemci. Po koncu vojne so kot nadomestilo po [[Versajska pogodba|versajski pogodbi]] vrnili razdeljene plošče skupaj s prvotnimi, ki jih je zakonito kupil Solly, da bi se nekako opravičili za druga nemška »dejanja uničenja« med vojno. Nemci so »zelo zamerili izgubo plošč«. Na začetku drugega spopada leta 1940 je bila v Belgiji sprejeta odločitev, da bo sliko poslala v [[Vatikan]], kjer bi bila varna. SlikaNastavek je bila na poti v Vatikan, v Franciji, ko je [[Italija]] razglasila vojno na strani [[Sile osi|sil osi]] poleg Nemčije. SlikaMed vojno je bila med vojnobil shranjenashranjen v muzeju v kraju [[Pau, Francija|Pau]], saj so francoski, belgijski in nemški vojaški predstavniki podpisali sporazum, ki je zahteval privolitev vseh treh pred premestitvijo mojstrovine. Leta 1942 je [[Adolf Hitler]] odredil, da se bo slikaga zaseglazasežejo in pripeljalapripeljelo v Nemčijo, da bi jo shranili v bavarskem gradu. <ref name="nazi contraband">Kurtz (2004), 24</ref> Potem ko je bil grad zaradi letalskih napadov preveč nevaren za sliko, je bila shranjena v solni rudnik. <ref name="nazi contraband2">{{cite book |last = Kurtz |first = Michael J. |authorlink= |title = America and the Return of Nazi Contraband |publisher = Cambridge University Press |place = Cambridge |isbn=0521849829 |year = 2006 |page = 25}}</ref> Belgijske in francoske oblasti so protestirale proti zasegu slike in vodja enote za zaščito umetnosti nemške vojske je bil zavrnjen.
 
== Notranja ali praznična stran ==
OltarnaOltarni slikanastavek je bilabil odprtaodprt v prazničnih dneh, ko so bili bogastvo, barva in zapletenost notranjega pogleda namenjeni temu, da bi pokazali nasprotje s sorazmerno varčnimi zunanjimi ploščami. Ko so krila odprta, se vidi, da so plošče v dveh vzdolžnih vrstah, na njih so upodobitve stotine podob. Zgornja raven je sestavljena iz sedmih veličastnih plošč, od katerih je vsaka visoka skoraj 1,82 m, z veliko osrednjo podobo Kristusa, ki ima na levi Marijo in desno Janeza Krstnika, z več kot dvajsetimi napisi, od katerih se vsak nanaša na podobe na osrednji plošči s ''Kristusom Vladarjem''.
 
Te plošče obdajata dva para slik na zložljivih krilih. Dve plošči, ki sta najbližji srednji, prikazujeta angele v nebesih, ki igrajo razna glasbila ali pojejo; najbolj oddaljeni par prikazuje golega Adama in golo Evo. V spodnji vrsti je panoramska pokrajina razširjena na petih ploščah. Medtem ko so na posameznih ploščah zgornjega dela jasno ločene, čeprav parno slikovne enote, je nižja raven predstavljena kot enotna mizanscena (''mise en scène''), razporeditev oseb v prostoru. Od 12 plošč jih ima osem tudi slike na svoji zadnji strani, ko se zaprejo.
Vrstica 138:
== Zaprt pogled ==
[[File:Jan van Eyck - The Ghent Altarpiece - Prophet Micheas - WGA07680.jpg|right|thumb|300px|Detajl preroka Miheja v desni luneti]]
OltarnaOltarni slikanastavek meri 375 x 260 cm, ko so lopute zaprte. Zgornje plošče imajo [[luneta|lunete]], ki prikazujejo preroke in [[Sibila|sibile]], ki gledajo na ''Oznanjenje''; v spodnji vrsti so prikazani donatorji na levi in desni strani plošč, ki jih spremljajo svetniki. Zunanje plošče se kažejo sorazmerno redko v primerjavi s pogostostjo čudovitih in številčnih notranjih prizorov. Njihova prizorišča so zemeljska, gledajo dol in so sorazmerno preprosti. Kljub temu je presenetljiva uporaba [[Trompe l'oeil |iluzionizma]], ki prav tako označuje notranje plošče. To še posebej velja za umetne kamnite kipe svetnikov v tehniki [[grizaj]] (''grisaille''). Razsvetljava se uporablja za ustvarjanje vtisov globine; van Eyck obravnava padanje svetlobe in sevanje senc, da bi se gledalec počutil, kot da bi na prostor vplivala ali ga osvetljevala svetloba iz kapele, v kateri stoji.
[[File:Hubert van Eyck 009.jpg|thumb|140px|left|Detajl prikazuje Eritrejsko sibilo]]