Trentino - Zgornje Poadižje: Razlika med redakcijama

'''TrentinskoTridentinsko - Zgornje Poadižje''', tudi '''Tridentinsko - Južna Tirolska''' (v dvojezičnem [[italijanščina|italijansko]]-[[nemščina|nemškem]] izvirniku '''Trentino-Alto Adige/Südtirol''', v [[ladinščina|ladinščini]] '''Trentin-Südtirol'''; tudi v slovenščini se pod vplivom italijanščine vse bolj rabi oblika Trentinsko) je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]], in ena od petih [[italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|s posebnim statutom]]. Meji na [[sever]]u z [[Avstrija|Avstrijo]], na [[zahod]]u s [[Švica|Švico]] in z deželo [[Lombardija]], na [[jug]]u in na [[vzhod]]u z [[Benečija|Benečijo]]. Deli se na dve [[italijanske pokrajine|pokrajini]]: [[Bolzano (pokrajina)|Bolzano]] (116 [[italijanske občine|občin]]) in [[Trento (pokrajina)|Trento]] (223 občin),.

TrentinskoTridentinsko - Zgornje Poadižje je edina italijanska dežela, ki je odstopila svoje naloge in privilegije pokrajinama, ki jo sestavljata. Dejansko se njena sestavna dela, pokrajini Bolzano in TrentoTridentinsko, tudi uradno imenujeta ''avtonomni pokrajini''. Deželni svet je sestavljen iz pokrajinskih svetnikov in njegov predsednik je izmenoma predstavnik ene ali druge pokrajine. Formalno je [[glavno mesto]] dežele TrentoTridentinsko, a politično in administrativno je [[Bolzano/Bozen]] enakopravno. Celo deželni svet se sestaja izmenoma v enem ali drugem od mest, odvisno od sedeža trenutnega predsednika. Glavni mesti sta praktično dve.

[[Država]] ima predstavnike v obeh pokrajinah, na isti ravni z deželo. Zato je ''TrentinskoTridentinsko'' sopomenka za ''Pokrajina TrentoTridentinsko'', kot je ''Zgornje Poadižje'' sopomenka za ''Pokrajina Bolzano/Bozen''.

Bocenska pokrajina je združila občine v osem upravnih enot (it. ''comprensori'', nem. ''Bezirksgemeinschaften''), ki se bavijo s problemi v zvezi s [[kultura|kulturo]], [[gospodarstvo]]m in [[ekologija|ekologijo]]. Podobna ureditev je do nedavnega veljala v pokrajini TrentoTridentinsko, a se ni obnesla. Zato je pokrajina izdala leta [[2006]] [[zakon]], ki predvideva odstopanje odgovornosti od pokrajine direktno na občine; izvedba je še v teku.

Velikokrat se ne-italijanskineitalijanski [[občilo|mediji]] ''približno'' izražajo o teh krajih, na primer: ''...južnotirolsko glavno mesto Bocen v Trentinu…Trentinu'' , ali ''...Adiža izvira na Trentinskem'', ali ''... gorstvo Adamello v Južni Tirolski...'', ker pač niso dovolj seznanjeni s svojstvenimi razmerami v tej deželi. Dejansko gre za dve popolnoma ločeni enoti, z natanko določenimi [[meja]]mi, ki nimata ničesar skupnega. PravV takojavnosti jese zgrešenaporaja rabadvom o rabi besede ''tridentinski'' namesto ''trentinski''; z argumentom, da se ''Tridentinskitridentinski'' jenanaša samole na ustaljeno zvezo [[Tridentinski koncil|cerkveni koncil]] iz [[16. stoletje|šestnajstega stoletja]], sicer besedapa se je besedi izogibati, ker spominja na [[fašizem|fašistično]] poimenovanje dežele. Kljub temu v rabi za zdaj še prevladuje oblika Tridentinsko.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gigafida.net/Concordance/Search?q=tridentinsko |title=Tridentinsko (iskalni niz)|accessdate=26. avgusta 2018 |date= |format=htm |work=korpus Gigafida }}</ref>

Dežela TrentinskoTridentinsko - Zgornje Poadižje je popolnoma [[gora]]ta, V glavnem so to [[Dolomiti]], in sicer skupine Ortles, Cevedale, Adamello, Presanella, Sciliar, Sassolungo, Catinaccio, Marmolada, Sella, Latemar, Pale di San Martino; na jugu se vrhovi spuščajo v Predalpe. Najsevernejša točka je Vetta d'Italia/Glockenkarkopf (2911 m), najvišji vrh severnega predela dežele pa je Palla Bianca/Weisskugel (3764 m). Na TrentinskemTridentinskem delu je najvišja gora Ortles/Ortler (3902 m). Dežela ima veliko vodno bogastvo, to je več rek in jezer. Največje reke so [[Adiža]] s pritoki, [[Brenta]], [[Sarca]] in [[Chiese]]. Edino veliko jezero je [[Gardsko jezero|Garda]], ki sega v deželo s skrajnim severnim koncem. Veliko je manjših alpskih jezer: Molveno, Ledro, Tovel, Braies, Carezza, Caldaro, Resia in druga.

=== TrentinskoTridentinsko ===

Ob zaključku zadnje [[ledena doba|ledene dobe]] pred približno 10.000 leti, ko so se [[ledenik]]i umaknili na višje položaje, so nastala tudi prva [[naselje|naselja]] na TrentinskemTridentinskem, vendar segajo prva pričevanja šele v [[bronasta doba|bronasto dobo]]. Odkrita je bila okoli 5000 let stara [[mumija]] [[Ötzi]] in okoli 4000 let stari ostanki [[mostišče|mostišč]] ob jezeru Ledro. Nekateri [[zgodovinar]]ji so mnenja, da so jih postavili predhodniki [[pleme]]na [[Reti|Retov]], o katerih se sicer prvič sliši komaj v [[6. stoletje pr. n. št.|šestem stoletju pr. n. št.]] Reti so bili kulturno pleme, ki je poznalo [[pisava|pisavo]] že 500 let pr. n. št. Imeli so značilno obliko [[samouprava|samouprave]], ki se je ohranila še dolgo potem, ko so jih [[Rimski imperij|Rimljani]] premagali med leti [[16 pr. n. št|16]] in [[9 pr. n. št.]] V dobo rimske [[kolonizacija|kolonizacije]] sega nastanek mesta ''Tridentum'', današnjega Trenta. Po propadu rimskega imperija so že okoli leta [[568]] zasedli to ozemlje [[Langobardi]], ki so ostali na oblasti vse do leta [[774]]. Zanimivo je, da je že njihov [[kralj]] Autari ([[584]] - [[590]]) postavil severno mejo države v Salurnsko ožino (it. ''Stretta di Salorno'', nem. ''Salurner Klause''), ki je še danes meja z Južno Tirolsko in pokrajino Zgornje Poadižje, kakor tudi med italijansko in nemško govorečim [[prebivalstvo]]m.

Leta [[774]] je oblast prešla na [[Sveto rimsko cesarstvo]], pod čigar okriljem je bil leta [[1027]] ustanovljen ''škofijski principat'', se pravi, da je [[škof]] prejel od vladarja naslov [[princ]]a in posvetno oblast v mejah škofije, kar je zagotavljalo deželi skoraj popolno avtonomijo. Kljub raznim nasprotovanjem, predvsem s strani avstrijskih vladarjev, je samostojnost trajala vse do prvih let [[19. stoletje|devetnajstega stoletja]], ko je po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] vojnah TrentinskoTridentinsko postalo eno od [[Evropa|evropskih]] spornih področij. Bilo je eno od glavnih pozorišč prve svetovne vojne (skoraj 11.000 padlih trentincevTridentincev), ob koncu katere ga je [[Versajska pogodba]] dodelila [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]].

Nekatere izkopanine pričajo, da so bili ti kraji naseljeni že v [[kamena doba|kameni dobi]], a prav nepretrgano bivanje neštetih plemen na ozemlju je uničilo veliko sledi za njimi. Najstarejši dobro ohranjeni ostanki so [[grob]]išča v okolici mesta [[Bressanone/Brixen]] (okoli leta 1000 pr. n. št.). Že s prvim preseljevanjem [[Kelti|keltskih]] narodov v šestem stoletju pr. n. št. so se nekatera plemena ustavila na alpskih ozemljih, predvsem Reti ali ljudstva, ki so se z Reti asimilirala. Rimska nadoblast je trajala od leta 16 pr. n. št. do leta [[476]], ko so deželo zavzeli najprej [[Ostrogoti]], nato Langobardi in slednjič [[Bavarci]]. Pod [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] je dežela prišla pod [[Franki|Franke]]. Za časa Svetega rimskega cesarstva je bilo ozemlje razdeljeno med trentinskotridentinsko škofijo in briksenško škofijo. Toda na področju okoli današnjega [[Merano/Meran|Merana]], ki je spadalo pod trentinskotridentinsko oblast, se je kmalu pojavila [[plemstvo|plemiška]] družina Venosta, ki je leta [[1342]] dosegla [[neodvisnost]]. Zadnja dedinja [[grof]]ov Venosta je odstopila svoje posesti [[Rudolf IV. Habsburški|Rudolfu IV. Habsburškemu]], s čimer jih je združila z avstrijsko Tirolsko. Po Napoleonovih vojnah so se začela med Italijo in Avstrijo prepiranja za posest dežele, ki so se razvlekla preko obeh svetovnih vojn. Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], med katero je padlo okoli 8000 domačinov, so deželo zasedli [[zavezniki]]. Mirovna pogodba je leta 1948 dodelila pokrajino Italiji, ki jo je združila s TrentinskimTridentinskim, da bi znižala odstotek nemško govorečega prebivalstva. Nemško prebivalstvo ni bilo zadovoljno s tako rešitvijo in pojavili so se teroristični skrajneži. Zato je leta 1972 bil odobren tako imenovani ''drugi sporazum'', ki je priznal deželi avtonomijo.

Čeprav so na razpolago uradni viri le za Bocensko pokrajino, ker Trentinska pokrajina ne [[popis prebivalstva|popisuje prebivalstva]] po [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] skupini, velja podatek, da govori v TrentinskemTridentinskem velika večina prebivalstva italijansko. V Zgornjem Poadižju je glavni jezik nemščina, ki jo govori kot [[materni jezik|prvi jezik]] okoli 70% prebivalcev. Močno zastopana je tudi ladinščina (5%), italijansko pa govori okoli 25%. Če se podatki združijo in obravnavajo v sklopu dežele, je Italijanov 65%, Nemcev 32% in Ladincev 3%, a tako prikazovanje je nepravilno prav zaradi teritorialne razporeditve govorcev.