Koala: Razlika med redakcijama

dodanih 82 zlogov ,  pred 2 letoma
m
slovnica + np.
m (slovnica + np.)
Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni [[Avstralija|Avstraliji]] v [[evkaliptus]]ovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči. V primeru vremenskih skrajnosti se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred tem ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, hladijo se predvsem preko počivanja na deblih, ki so hladnejša od okolice.
 
So specializirane živali, ki se prehranjujejo praktično samo z evkaliptusovimi listi. Ta hrana je razmeroma revna z energijsko bogatimi snovmi, težko prebavljiva in vsebuje strupene [[Sekundarni metabolit|presnovke]], zaradi česar so se pri koalah razvile številne prilagoditve telesa, [[presnova|presnove]] in [[prebava|prebave]] ter vedenjskih vzorcev. Telo in okončine so prilagojene življenju na drevesu, zaradi varčevanja z energijo večino dneva prespijo ter se izogibajo energijsko potratnemu vedenju; boji med tekmeci,samci tudiso vpogostejši časule paritvenemed sezone,paritveno razmeroma niso pogostisezono.
 
Samci se parijo z vsemi godnimi samicami poleti. Samica letno skoti enega mladiča po dobrem mesecu [[brejost]]i, ki se razvija v [[trebušna vreča|trebušni vreči]] okoli 5 mesecev, osamosvoji se približno po enem letu starosti, spolno pa dozori ob starosti dveh let.<ref name=M872/>
== Evolucija in podvrste ==
[[Slika:Nimiokoala Litokoala.JPG|200px|sličica|desno|Umetnikova predstava izumrlih rodov koal ''Nimiokoala'' (zgoraj) ter ''Litokoala'' (spodaj)]]
Družina koal, Phascolarctidae, se je verjetno razvila iz [[vombati|vombatov]], njihovih najbližjih sorodnikov med vrečarji, pred pribl. 24 milijoni let. Glede na fosilne[[fosil]]<nowiki/>ne ostanke naj bi se razvilo vsaj 6 vrst koal.<ref name=H43>Hutchins, 2004, str. 43.</ref>
 
V času [[oligocen]]a in [[miocen]]a so koale bivale v [[deževni gozd|deževnih gozdovih]] in so imele manj specializirano prehrano.<ref name="louys"/> Nekatere vrste kot ''Nimiokoala greystanesi'' in ''Perikoala spp.'' so bile podobne velikosti kot današnje koale, medtem ko so bile vrste ''Litokoala spp.'' za polovico do tretjino manjše.<ref name=Archer>{{navedi revijo|author=Archer M ''s sod.''|year=1999|title=The evolutionary history and diversity of Australian mammals|journal=Australian Mammalogy|volume=21|pages=1–45|url=https://www.academia.edu/1157777/THE_EVOLUTIONARY_HISTORY_AND_DIVERSITY_OF_AUSTRALIAN_MAMMALS}}</ref> Izumrle vrste koal so imele dobro razvite slušne strukture, kar nakazuje na oglašanje na daljavo in ustaljen način bivanja.<ref name="louys"/> Med miocenom je pričela avstralska celina postajati sušna, kar je povzročilo izginotje deževnih gozdov ter pojav evkaliptusovih gozdov. V poznem obdobju se je [[Rod (biologija)|rod]] ''Phascolarctos'' odcepil od rodu ''Litokoala'' in razvil številne prilagoditve zaradi prehranjevanja z evkaliptusom.<ref name="louys"/> Do danes je preživela samo ena vrsta, ''Phascolarctos cinereus'', preostanek vrst pa je izumrl pred okoli 40.000 leti, skupaj z ostalo skupino večjih vrečarjev, kar sovpada z naselitvijo lovsko-nabiralnih združb [[Avstralski domorodci|avstralskih domorodcev]].<ref name=H43/>
 
== Telesne značilnosti ==
Koale imajo kratek in čokat trup z zakrnelim repom. Teža južno živečih koal je skorajda dvakrat večja kot pri severno živečih koala, kar je verjetno posledica prilagoditve hladnejšega podnebja na jugu. Tako je povprečna teža na severu živečih koal okoli 6,5 kg pri samcih in 5,1 kg pri samicah, medtem ko je povprečna teža na jugu živečih koal okoli 11,8 kg pri samcih in 7,9 kg pri samicah. Povprečna dolžina telesa na severu živečih koal znaša okoli 70,5 cm pri samcih in do 68,7 cm pri samicah, medtem ko je povprečna dolžina na jugu živečih koal 78 cm pri samcih in do 72 cm pri samicah.<ref name=M872/><ref name=AKF>{{navedi splet|url=https://www.savethekoala.com/about-koalas/physical-characteristics-koala|accessdate=13.8.2018|date=|title=Physical Characteristics of the Koala|publisher=Australian Koala Fundation}}</ref> Glede na opisane mere veljajo koale za največje na drevesih živeče vrečarje.<ref name="jackson-mammals">Jackson, 2003, str. 147–51.</ref> Koale imajo gost [[kožuh]] sive do rjavkasto rumene barve, ki je na trebuhu, prsih, bradi in notranji strani okončin bele barve. Po kožuhu na predelu križa so prisotne bele pege. Uhlji so obrasli z dolgimi belimi dlakami.<ref name=M872/> Koale imajo kožuh, ki v primerjavi z drugimi vrečarji daje najučinkovitejšenajučinkovitejšo zaščito pred vetrom in dežjem, medtem ko lahko beli kožuh na sprednji strani odbija sončno svetlobo.<ref>{{navedi revijo|author=Degabriele R, Dawson TJ.|year=1979|title=Metabolism and heat balance in an arboreal marsupial, the koala (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Journal of Comparative Physiology B|volume=134|issue=4|pages=293–301|doi=10.1007/BF00709996|issn=1432-1351}}</ref> Na severu živeče koale imajo krajšo in redkejšo dlako.<ref name=M872/> Razlika med [[Biološki spol|spoloma]], tj. [[spolni dimorfizem]], se kaže z zgoraj omenjenoopisano razliko v teži in velikosti med samci in samicami, poleg tega pa imajo samci širšo glavo, veliko vonjavno žlezo na prsih ter bolj zakrivljen nos.<ref name=M872/><ref name="jackson-mammals"/>
[[Slika:Koala skeleton1.jpg|thumb|175px|right|Koalino okostje]]
Telo koale je zaradi življenja na drevesih prilagojeno plezanju. Na vseh prstih, z izjemo palcev na zadnjih šapah, imajo zakrivljene in ostre [[krempelj|kremplje]]. Palec in kazalec na sprednjih šapah sta obrnjena nasproti ostalim trem, kar služi za boljši oprijem. Blazinice na prstih so hrapave, kar še dodatno izboljša oprijem.<ref name="kržišnik"/> Okostje je močno, zgornji del telesa pa je mišičast z dolgimi sprednjimi nogami.<ref>Moyal, 2008, str. 183.</ref> Stegenske mišice se naraščajo na [[golenica|golenico]] nižje kot pri drugih živalih. Končni del [[hrbtenica|hrbtenice]] je zgrajen iz [[hrustanec|hrustanca]], kar verjetno olajša sedenje na vejah.<ref name=AKF/>
V primerjavi z ostalimi vrečarji imajo koale bistveno manjše [[možgani|možgane]], s čimer so mišljeni tako [[veliki možgani|veliki]] kot tudi [[mali možgani]], poleg tega pa je nagubanost velikih možganov bistveno manjša, posledično tudi površina možganov. Glede na to, da možgani sodijo med organe z največjo porabo energije, je zmanjšanje možganov in posledičen prihranek pri porabi energije verjetno prilagoditev na energetsko revno prehrano z evkaliptusom. Možgani zavzemajo okoli 60 % znotrajlobanjskega prostora, ostali prostor je izpolnjen z [[likvor|možgansko-hrbtenjačno tekočino]]; po eni teoriji naj bi večja količina tekočine služila kot blažilec tresljajev v primeru padca iz drevesa.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 52-4.</ref><ref name="tyndale">Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 234.</ref> Nos je dokaj velik in prekrit s kožo črne barve. [[Voh]] je dobro razvit in je pomemben zaradi ocene kvalitete evkaliptusovega listja.<ref name=AKF/> Imajo majhne [[oko|oči]] ter slabše razvit [[vid]], za razliko od drugih vrečarjev pa imajo [[zenica|zenico]] oblikovano v ozko režo.<ref name=AKF/> Razmeroma velika okrogla ušesa omogočajo dobro zaznavo zvoka, [[srednje uho]] je dobro razvito.<ref name="louys">{{navedi revijo|author=Louys J ''s sod.''|year=2009|title=Cranial anatomy of Oligo-Miocene koalas (Diprotodontia: Phascolarctidae): Stages in the evolution of an extreme leaf-eating specialization|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=4|pages=981–92|doi=10.1671/039.029.0412}}</ref> [[Glasilka|Glasilki]] se nahajata na [[Mehko nebo|mehkem nebu]] in ne v [[Grlo|grlu]], kot je tipično za sesalce.<ref>{{navedi revijo|author=Charlton BD '' s sod.''|title=Koalas use a novel vocal organ to produce unusually low-pitched mating calls|journal=Current Biology|volume=23|issue=23|pages=R1035|year=2013|doi=10.1016/j.cub.2013.10.069| url=https://www.sciencedaily.com/releases/2013/12/131202121445.htm| pmid=24309276}}</ref>
[[Slika:Machoires de koala avec dents.png|left|sličica|Koalino zobovje (od leve proti desni): meljaki, predmeljaki (temno sivo), široki razporek med sosednjimi zobmi, podočniki, [[Sekalec|sekalci]]]]
[[Usta|Ustna votlina]] se je skozi evolucijo prilagodila specializirani rastlinski hrani: med drugim se je nebo premaknilo proti sprednjemu delu [[lobanja|lobanje]], razmik med meljaki in sekalisekalci se je povečal, meljaki in predmeljaki so postali večji.<ref>Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 226.</ref> V vsaki čeljusti se nahajajo po en predmeljak in štirje meljaki z visoko krono, kar olajša žvečenje listja.<ref name=M875/>
 
Anatomija [[Razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]] vrečarjev se bistveno razlikuje od sesalcev. Samci koal imajo [[penis]] na končnem delu razcepljen na dva dela. Samice imajo skupno odprtino za prebavila in rodila, ki se imenuje kloaka. Razmnoževalni trakt je podvojen: tako imajo samice dvoje [[maternica|maternic]], vsaka pa ima svojo [[nožnica|nožnico]] oz. vagino ter po en pripadajoči [[jajcevod]] z [[jajčnik]]om. Omenjeni nožnici sta t. i. stranski nožnici, po katerih potuje semenska tekočina. Po [[oploditev|oploditvi]] se razvija še tretja, sredinska nožnica, ki pa služi kot porodni kanal; po rojstvu ta kanal izgine.<ref>Cooke F, Hutchinson S. (2004). ''The Encyclopedia of Animals: A Complete Visual Guide''. University of California Press, str. 79. ISBN 9780520244061</ref> Pri samicah se [[trebušna vreča]] odpira ob straneh, v njej pa se nahajata dva seska.<ref>Hutchins, 2004, str. 44.</ref>
=== Življenjski prostor in način življenja ===
[[Slika:Koala_Range.jpg|250px|left|thumb|Življenjski prostor koal v Avstraliji; ''rdeče - avtohtona populacija, vijolično - priseljena populacija'']]
Življenjski prostor koal se razteza na približno milijon kvadratnih kilometrih v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji, kar zajema severni, osrednji in južni [[Queensland]], vzhodni [[Novi Južni Wales]], [[Viktorija (Avstralija)|Viktorijo]] in jugovzhodno [[Južna Avstralija|Južno Avstralijo]].<ref name="McGregor 2013">{{navedi revijo|author=McGregor DC, Kerr SE, Krockenberger AK|title=The distribution and abundance of an island population of koalas (''Phascolarctos cinereus'') in the far north of their geographic range |journal=PLOS ONE |year=2013 |volume=8 |issue=3 |page=e59713 |doi=10.1371/journal.pone.0059713 |pmc=3601071|pmid=23527258}}</ref> Koale so bile [[Alohtona vrsta|priseljene]] na vsaj 12 otokih, med njimi npr. [[Kangaroo island]], [[French island]] in [[Magnetic island]]; slednji predstavlja tudi najbolj severni del življenjskega prostora v Avstraliji.<ref name="iucn"/> Raziskave [[fosil]]ov so pokazale, da se je življenjski prostor v poznem [[Pleistocenpleistocen]]u raztezal vse od jugozahodnega dela [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]]. Na temu delu so izumrle verjetno zaradi lova s strani [[Avstralski domorodci|avstralskih domorodcev]].<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 12-13.</ref>
 
Življenjski prostor na vzhodu Avstralije se dejansko razteza od severa s [[tropi|tropskim]] podnebjem do juga z zmerno toplim podnebjem, vendar to ne pomeni, da je vzorec poselitve neprekinjen, temveč gručast, saj koale naseljujejo [[evkaliptus]]ove gozdove do nadmorske višine pribl. 600 m.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 29-31.</ref><ref name=M872>Macdonald, 1996, str. 872.</ref> To pomeni, da koale npr. v Viktoriji niso prisotne v severnozahodnem delu države zaradi neugodnega polpuščavskega podnebja, prav tako pa ne v gozdnatem severnovzhodnem delu, kjer prevladuje [[Alpe|Alpam]] podobna pokrajina z večmesečnim snegom v zimskem času.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 29-31.</ref> V polpuščavskem okolju se zadržujejo v [[obrežni pas|obrežnih pasovih]], kjer jim bližnje vodovje daje zavetje med sušo in vročino.<ref>{{navedi revijo|author=Smith AG ''s sod''.|title=Out on a limb: Habitat use of a specialist folivore, the koala, at the edge of its range in a modified semi-arid landscape |journal=Landscape Ecology |year=2013 |volume=28 |issue=3 |pages=418–26 |doi=10.1007/s10980-013-9846-4}}</ref> Koale se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred vremenskimi skrajnostmi ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi.<ref name=H45/> Pri nizkih temperaturah dodatno znižajo pretok krvi skozi okončine, pri zelo nizkih temperaturah pa se lahko pojavi tresavica [[Skeletna mišica|skeletnega mišičja]], kot je značilno za [[Toplokrvnost|toplokrvne]] živali.<ref name=H45/> Pri visokih temperaturah pričnejo hitreje dihati, saj se delno hladijo preko izhlapevanja vode iz dihalnih poti, količina urina se zmanjša.<ref name=H45/> K hlajenju pomembno prispeva tudi počivanje na deblih, ki imajo znatno nižjo temperaturo od okolice.<ref>{{navedi revijo|author=Briscoe NJ ''s sod.''|year=2014|title=Tree-hugging koalas demonstrate a novel thermoregulatory mechanism for arboreal mammals|journal=[[Biology Letters]]|volume=10|issue=6|doi=10.1098/rsbl.2014.0235|url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/10/6/20140235}}</ref>
[[Slika:A364, Lone Pine Koala Sanctuary, Queensland, Australia, koala, 2007.png|175px|sličica|desno|Vonjavna žleza na prsih samca]]
Koale so prilagojene življenju na drevju: kot že omenjeno sta prvi in drugi prst oprijemalna, tako da se lahko med plezanjem oprijemajo tudi manjših vej. Plezajo tako, da se s sprednjimi šapami oprimejo veje oz. debla, nato pa se z zadnjimi odrinejo in jih v skoku pritegnejo čim bližje prednjim. Na tleh so precej manj okretne, premikajo se bodisi počasi s hojo po vseh štirih, bodisi poskakujejo podobno kot pri plezanju.<ref name=M872/> Koale lahko skočijo do razdalje 2 m iz drevesa na drevo, v nuji pa so sposobne tudi plavanja.<ref>Hutchins, 2004, str 46.</ref>
Vedenjski vzorci koal so razmeroma preprosti, kar je posledica poenostavljenega razvoja možganov. So samotarske živali, saj imajo med sabo le malo stikov (razen v času parjenja) in ne tvorijo skupin. Med samci obstaja hierarhija: domovanje dominantnega samca, ki je stalno, meri pribl. 1,5 do 3 [[hektar]]je, svoj teritorij pa označujejo s izločki iz prsne žleze ter z glasnim oglašanjem. Domovanje se lahko pokriva z domovanji več samic ter nedoraslih in spolno nedejavnih samcev. Domovanje samic meri pribl. od polovico do 1 hektarja.<ref name=M872-5>Macdonald, 1996, str. 872, 875.</ref><ref name="tyndale"/> Eden od tipičnih primerov preprostega vedenja je tudi hranjenje z evkaliptusom, saj poteka vedno po istem vzorcu: s sprednjimi šapami najprej zgrabi manjšo vejo, povoha liste in oceni njihovo užitnost. Po drugi strani, če koali ponudimo že nabrane liste na krožniku, se ta ne bo znašla v nepredvideni okoliščini oz. ne bo našla načina, kako bi jih lahko zaužila.<ref name="tyndale"/>
 
V splošnem se koale izogibajo energetsko potratnega napadalnega vedenja,<ref>Moyal, 2008, str. 191.</ref> vendar je to prisotno predvsem v paritveni sezoni med samci, bodisi zaradi bojev za samice,<ref name=MH58>Martin, Handasyde; 1999, str. 58-60.</ref> bodisi takrat, ko samec zatava v območje od drugega dominantnega samca.<ref name=H45>Hutchins, 2004, str 45.</ref> Boji med koalami najpogosteje vključujejo glasno kričanje, ki se lahko stopnjuje s prerivanjem, poskusom metanja nasprotnika iz drevesa ter ugrizi.<ref name="smith">{{navedi revijo|author=Smith M|year=1980|title=Behaviour of the Koala, Phascolarctos cinereus (Goldfuss), in Captivity VI*. Aggression|journal=Australian Wildlife Research|volume=7|issue=2|pages=177-90|url=http://www.publish.csiro.au/wr/WR9800177}}</ref> Tudi samice so lahko napadalne v času brejosti in proti koncu dojenja.<ref name="smith"/> Dominantni samec sicer označuje svoj teritorij z izločkom vonjavne žleze na prsih, včasih tudi z [[Seč|urinom]], kar mnogokrat druge samce mnogokrat odvrne od nadaljnjega raziskovanja nepoznanega območja.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 54-6.</ref> Izloček žleze je zapletena mešanica okoli 40 različnih snovi, relativni deleži in sestava izločka pa se spreminjaspreminjajo glede na starost živali in paritveno sezono.<ref>{{navedi revijo|author=Tobey JR, Nute TR, Bercovitch FB|title=Age and seasonal changes in the semiochemicals of the sternal gland secretions of male koalas (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Australian Journal of Zoology|year=2009|volume=57|issue=2|pages=111–18|doi=10.1071/ZO0809}}</ref>
 
=== Specializirana prehrana ===
[[Slika:Koala with young.ogv|250px|right|thumb|Videoposnetek prehranjevanja z evkaliptusom]]
Koale so specializirane živali, ki se prehranjujejo skorajda izključno z [[evkaliptus]]ovim listjem, le občasno v majhnem deležu tudi z listjem drugih rastlin, kot so npr. [[Akacija|akacije]] ter nekatere [[kazuarinovke]] in [[mirtovke]].<ref>Jackson, 2010, str. 73-4.</ref> Rastlinojedi morajo na splošno morajo zelo nadzorovati porabo energije, saj so listi razmeroma revni v pomembnih hranilih, kot staso [[dušik]]ove in [[fosfor]]ne spojine, po drugi strani pa vsebujejo veliko strukturnih spojin oz. vlaknin, kot sta [[celuloza]] in [[lignin]].<ref name=pjbs/> Rastlinojedi sesalci nimajo specifičnih [[encim]]ov, ki so potrebni za razgradnjo slednjih, zato morajo pojesti velike količine listov, poleg tega pa je treba upoštevati, da velike količine vlaknin upočasnijo [[prebava|prebavo]] ter zmanjšajo prevzem oz. absorpcijo energijsko bogatih hranil. Dodaten problem predstavlja razmeroma majhna konstitucija teles koal, saj imajo manjše živali večje razmerje med telesno površino in maso, zaradi česar so toplotne izgube in s tem izgube energije večje.<ref name=MH43>Martin, Handasyde; 1999, str. 43.</ref> Poleg vsega naštetega se morajo soočiti strupenimi snovmi, tj. [[sekundarni metabolit|sekundarnimi presnovki]] oz. metaboliti, ki imajo v osnovi nalogo [[obramba rastlin pred rastlinojedi|obrambe pred rastlinojedi]].<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 44.</ref>
 
Zaradi zgoraj naštetih omejitev morajo koale izbirati najbolj kvalitetne zvrsti evkaliptusa.<ref name=pjbs/><ref name=MH45>Martin, Handasyde; 1999, str. 45.</ref> Dejstvo je, da imajo koale dobro razvit voh, ki ga izrabljajo za ovohavanje listja, na osnovi česar se odločijo, ali bodo hrano zaužili. Koale raje izbirajo liste, ki imajo višje razmerje med dušikovimi spojinaspojinami in vlakninami ter dušikovimi spojinami in taninom, posredno pa to tudi pomeni, da je delež maščob in [[fenol]]nih spojin, ki so pomemben vir energije, večji.<ref name=pjbs/> Na izbiro naj bi vplivali tudi diformilfloroglucinoli, ki so v osnovi fenolne spojine, vezane na [[terpen]]e; večji kot je delež teh spojin v listju, manj verjetno je zaužitje tega listja.<ref name=MH45/> Tako se izbira zvrsti evkaliptusa lahko razlikuje glede na območje bivanja: na območju Viktorije tako koale raje izberejo zvrsti evkaliptusov, kot sta npr. ''E. viminalis'' in ''E. ovata'', medtem ko sta omenjeni zvrsti manj priljubljeni na območju Novega Južnega Walesa. Ponekod lahko opazimo, da bo drevo ene zvrsti evkaliptusa skorajda popolnoma obrano, medtem kotko bo drevo druge zvrsti evkaliptusa, ki stoji samo par metrov stran, nedotaknjeno. Raziskave dopuščajo možnost, da je to deloma odvisno tudi od dejavnikov okolja, kot so vlaga, nagib terena, rodovitnost prsti ipd., ki vplivajo na kvaliteto listja, vključno s kemično sestavo.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 41-44.</ref> Kljub temu je celovita slika, ki bi pojasnila raznolikost izbiranja za koale kvalitetne zvrsti evkaliptusov, še vedno nejasna. Dodaten zaplet v razumevanju izbire hrane predstavljajo razlike v izbiri zvrsti evkaliptusa med osebki na istem območju. Deloma bi to lahko pojasnili z izbiro hrane, ki jo je uživala mati, saj v določeni starosti mati hrani mladiča poleg materinega mleka z napol prebavljenim listjem. Na ta način mladič dobi informacije o kemičnih sledeh hrane, ki jo mati uživa, zato naj bi bila ta varna in kvalitetna za uživanje.<ref name=MH43/>{{efn|Podobno naj bilo tudi pri drugih živalih ter celo pri človeku, ki dobijo podatke, tj. kemične sledi hrane, tudi preko materinega mleka. To nazorno kaže poskus s kunci, pri katerih so matere jedle brinove jagode, katerih mladiči so jih prav tako imeli radi, medtem kot mladiči mater, ki niso uživale brinove jagode, niso kazali želje po uživanju jagod. Šlo naj bi za vedenjski sistem dedovanja preko vpliva kemičnih spojin.<ref>Jablonka E. in Lamb MJ. (2009). ''Štiri razsežnosti evolucije: Genetska, epigenetska, vedênjska in simbolna raznolikost v zgodovini življenja''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 158. ISBN 978-961-234-815-1</ref>}}
[[Slika:Koala02.jpeg|250px|right|thumb|Koale večino dneva prespijo zaradi varčevanja z energijo.]]
Zaradi nizke [[Kurilna vrednost|kalorične vrednosti]] hrane morajo koale varčevati z energijo, kar vpliva na njihovo obnašanje in daje videz »zaspanosti«, za katero se nemalokrat zmotno krivi strupene snovi v evkaliptusu. Večji del dneva koale prespijo na drevesnih rogovilah, tudi do 18 ur.<ref name=M875/> Premikajo se počasi in to takrat, kadar je to potrebno, npr. zaradi premika iz drevesa na drevo ali pa, ko se spustijo na tla, da zaužijejo nekaj peska in lubja za uravnavanje prebave.<ref name="kržišnik">Kržišnik M. (2007). ''Enciklopedija živali''. Kranj: Modita, str. 95. ISBN 978-961-6581-14-1</ref> Čeprav lahko hranjenje poteka katerikoli del dneva ali noči, so koale praviloma nočne živali,<ref name=M872/> najpogosteje pa se hranijo pozno popoldne, zvečer in v prvem delu noči. Za hranjenje porabi okoli 4 ure, vendar z vmesnimi prekinitvami; posamezen interval hranjenja lahko traja med 5 in 80 minutami, v povprečju pa 20 min.<ref name=MH39>Martin, Handasyde; 1999, str. 39.</ref> V tem času pojejo približno pol kilograma listja, vendar se količina lahko razlikuje glede na letni čas, prevladujoče vremenske razmere in tudi čas razmnoževanja; samice med [[dojenje]]m pojejo za četrtino več listja kot sicer.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 40.</ref> Med močnim deževjem se koale ne hranijo, pač pa se zvijejo v klobčič, s čimer zmanjšajo izpostavljeno površino telesa in s tem izgube toplote. Po prenehanju dežja izkoristijo čas za hranjenje; to je tudi razlog, da nemalokrat opazimo večje število koal med hranjenjem v suhem in toplem vremenu, ki je sledilo obdobju hladnega in deževnega vremena.<ref name=MH39/>
 
Prebavni trakt je prilagojen veliki količini vlaknin ter izboljšanju prevzema energetsko bogatih snovi. Koale imajo med vsemi sesalci najdaljše [[slepo črevo]], in sicer do 4 telesne dolžine.<ref name=M875/> V slepem črevesu in v začetnem (proksimalnem) delu [[debelo črevo|debelega črevesa]] poteka [[mikrob]]na [[fermentacija]], dolžina črevesja ter počasnejše potovanje hrane pa omogočaomogočata izboljšan stik z mikrobi, zaradi česar je prebava učinkovitejša.<ref name=pjbs>{{navedi revijo|author=Caroline J in Spillman D-M|year=2003|title=Fiber Digestion in Mammals|pages=1564-73|volume=6|issue=17|url=http://www.docsdrive.com/pdfs/ansinet/pjbs/2003/1564-1573.pdf|journal=Pakistan Journal of Biological Sciences}}</ref> Pri tem je treba omeniti, da zaradi same zgradbe črevesja večji deli hrane, ki so težje prebavljivi, hitreje potujejo po črevesju, medtem ko se manjši in topni deli hranil dlje časa zadržujejo v omenjenih delih prebavil, tudi do 100 ur.<ref name=MH48/><ref name=pjbs/> K učinkovitosti prebave naj bi prispevala tudi srčno-želodčna [[žleza]] s prebavnimi izločki. Večji deli listja, ki se ne zadržijo v slepem črevesju, potujejo po debelem črevesju, kjer se absorbira voda, s čimer varčujejo z vodo, predvsem v polpuščavskem okolju; iztrebki so tako suhi.<ref name=MH48>Martin, Handasyde; 1999, str. 48.</ref> V nuji koale pijejo vodo iz potokov, v ujetništvu pa se poslužijo tudi sveže vode.<ref name=H47>Hutchins, 2004, str. 47.</ref> Strupene presnovke koale razstrupijo s pomočjo [[Glukuronska kislina|glukuronske kisline]], ki se izloča iz [[jetra|jeter]].<ref name=M875>Macdonald, 1996, str. 875.</ref>
 
== Razmnoževanje ==
[[Slika:Perception-of-Male-Caller-Identity-in-Koalas-(Phascolarctos-cinereus)-Acoustic-Analysis-and-pone.0020329.s001.ogv|250px|sličica|desno|Samec med paritvenimi klici]]
Tako samice kot samci spolno dozorijo pri starosti dveh let, samci se ponavadi prvič parijo pri 4.štirih letih. Sezona [[Parjenje|parjenja]] poteka poleti, tj. na južnem tečaju od oktobra do februarja. V tem času so samci napadalni, aktivni so predvsem ponoči z značilnimi klici, sestavljenimi iz rezkih vzdihov ter renčečih izdihov. Samice in nedorasli samci se oglašajo z rezkim cviljenjem; ponavadi to pomeni, da jih preganja odrasli samec.<ref name=M872/> Samci nemalokrat uberejo agresivnejši pristop in se želijo pariti s samico navkljub njenemu zavračanju. Pri tem lahko samec npr. zgrabi samičino nogo, jo potegne dol z drevesa ter jo prisili v odnos. Tudi med odnosom se tako samec in samica oglašata s predhodno opisanimi zvoki. Tako je samo na osnovi zvokov težko ugotoviti, ali je v teku parjenje, ali pa gre praktično za predparitveni boj med samcem in samico. Bolj izkušeni skrbniki koal tudi opažajo, da samci ne opazijo znakov [[gonitev|gonitve]] pri samici in se želijo pariti z njimi ne glede na fazo spolnega cikla.<ref name=MH58/> Gonitveni cikel traja 30 dni.<ref name=H47/>
[[Slika:Koala and joey.jpg|250px|sličica|levo|Mati z mladičem]]
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi to lahko odražalo preprost vedenjski vzorec zaradi poenostavitve osrednjega živčevja, drugi zagovarjajo teorijo, po kateri gre dejansko za predparitveni ritual. Samec se s svojim vedenjem »predstavi« vsem samicam na določenem področju, v bodoče pa je verjetneje, da bo se samica voljna pariti z znanim samcem kot pa s tujcem. Poleg tega glasni klici privabljajo ostale samce v bližini, zaradi česar se lahko ti spopadejo med seboj; zmagovalec dobi »pravico« do parjenja z vsemi samicami na območju, te pa lahko ocenijo najbolj primernega, dominantnega samca za bodoča parjenja.<ref name=MH58/> Samci se parijo z več samicami. Parjenje poteka na drevesu, sama združitev je kratka, tj. do dve minuti. Med parjenjem samec zagrabi samico za tilnik z zobmi.<ref name=M872/>
 
== Ohranitveno stanje ==
Točen trend gibanja [[Populacija (biologija)|populacije]] koal je dokaj nejasen, saj se življenjski prostor razteza široko preko različnih podnebnih pasov, ponekod je gostota populacij dokaj majhna, dodatno pa oceno otežuje obarvanost kožuha in povečini mirujoči način življenja.<ref>{{navedi revijo|author=McGregor DC, Kerr SE, Krockenberger AK|year=2013|title=The Distribution and Abundance of an Island Population of Koalas (Phascolarctos cinereus) in the Far North of Their Geographic Range|journal=[[PLoS Biology|PLoS ONE]]|volume=8|issue=3|pages=e59713|doi= 10.1371/journal.pone.0059713|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3601071/}}</ref> Po eni oceni naj bi se leta 2010 gibalo število vseh koal med 347.000 in 518.000, drugo poročilo iz leta 2012 omenja pribl. 330.000 osebkov.<ref name="iucn"/> Poudariti je treba, da so ponekod koale ogrožene zaradi manjšanja primernega življenjskega okolja, medtem ko so na nekaterih predelih populacije stabilne ali pa se celo prekomerno razmnožujejo.<ref>Hutchins, 2004, str. 48.</ref> Tako se gostote populacij lahko bistveno razlikuje glede na čas in pokrajino: takol. 2000 je bila lnpr. 2000 bila ocenjena populacija koal na osrednjem delu Queenslanda 0,01 osebka na hektar, medtem ko je bila ocenjena gostota na otoku Kangaroo Island pred ukrepi zmanjševanja populacije več kot 5 osebkov na hektar. Upoštevati je treba občasna dolga deževna obdobja ter [[Vročina|vročine]].<ref name="iucn"/>
[[Slika:Panneaux koala kangourou.jpg|250px|sličica|desno|Prometni znak, ki opozarja na prisotnost koal in kengurujev]]
Koale naseljujejo vzhodni del Avstralije, kjer sta razvoj [[kmetijstvo|kmetijstva]] in [[urbanizacija]] najintenzivnejša. V zadnjih 200 letih je izginilo približno tretjina evkaliptusovih gozdov zaradi širjenja kmetijskih obdelovalnih površin, urbanizacije ter razvoja [[turizem|turizma]] na priobalnih območjih. Dodatno jih ogrožajo [[Požar v naravi|požari]], letno pa pogine več tisoč koal zaradi [[promet]]a. Koale se težje spopadajo s [[stres]]om, deloma na račun zelo majhnih [[nadledvična žleza|nadledvičnih žlez]], deloma pa zaradi majhnih zalog energije: med negativne vplive lahko štejemo masovni turizem<ref>{{navedi splet|author=Prigg M.|url=http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2633081/The-Koala-bear-humans-Researchers-warn-animals-far-stressed-encounters-previously-thought.html|title=The Koala can’t bear us: Researchers find animals are far more stressed by human encounters than previously thought|accessdate=24.8.2018|date=19.5.2014|publisher=MailOnline}}</ref> in napade [[Domači pes|domačih psov]]. V predelih z zelo nizko gostoto populacij je treba upoštevati še negativen vpliv zmanjšanja [[Genetska raznolikost|genetske raznolikosti]] zaradi pomanjkanja primernih partnerjev (glej tudi [[Alleejev učinek]]).<ref name=H48>Hutchins, 2004, str. 48-9.</ref>
Avstralski domorodci so v preteklosti lovili koale zaradi hrane, saj so zaradi svoje okornega premikanja lahka tarča za lov z [[bumerang]]om. Po tradicionalnem verovanju se mora sicer koale spoštovati, kar pomeni prepoved lomljenja kosti in ubijanja zaradi krzna, sicer se to lahko maščuje s hudo [[suša|sušo]].<ref name=H49/> Pri nekaterih plemenih na območju Queenslanda in Viktorije so imeli koalo za [[mitologija|mitološko]] žival, od katere so se učili življenjske modrosti.<ref name=J41/> Pleme Tharawal v Novem Južnem Walesu je verovalo, da jim je koala pomagala pri potovanju s čolnom na celino.<ref>Jackson, 2010, str. 21.</ref> Nekatera plemena v Queenslandu so koalam pripisala zasluge za razrast bujnih gozdov iz puščav.<ref name=J41>Jackson, 2010, str. 41-3.</ref>
 
Prva javno objavljena ilustracija koale se je pojavila leta 1810 v delu Arcana britanskega biologa [[George Perry|Georga Perryja]].<ref>Moyal, 2008, str. 37.</ref> V delu je koale primerjal z lenivci in o njih zaničevalno zapisal: »... ''Oči so postavljene podobno kot pri lenivcu, blizu ust in nosa, kar ji daje neroden in čuden videz ter pomanjkanje elegance ... V njihovem obnašanju ali videzu ni ničesar posebnega, kar bi utegnilo zanimati biologa ali filozofa. Sicer lahko predvidevamo, da imajo celo te lene in brezčutne živali vlogo v živalskem kraljestvu'' ...«. Slednji opis predstavlja tipično takratno tipično mnenje Britancev o nenavadnem in primitivnem živalstvu v Avstraliji.<ref>Moyal, 2008, str. 40.</ref> [[John Gould]] je v svoji zbirki ilustracij ''The Mammals of Australia'' (Sesalci Avstralije) leta 1863 pripomogel k seznanitvi splošne javnosti o do takrat malo znanem živalstvu v Avstraliji, vključno s koalo.<ref>Moyal, 2008, str. 87-93.</ref>
 
{{Quote box |quote=''»/.../Ubijanje naših nenevarnih in ljubkih medvedov je nič drugega kot pa barbarsko dejanje ... Do sedaj noben človek ni obtožil koale uničevanja žitnih polj ali trat. Prav tako se jim ne more pripisati nobenega družbenega greha ... Koale ne predstavljajo izziva za strelce ... Navkljub vsemu so že skoraj iztrebljene na nekaterih področjih/.../«''|source=[[Vance Palmer]], novelist in družbeni kritik, leta 1927<ref name="moyal127">Moyal, 2008, str. 127.</ref>|width=33%|align=left}}
Evropski naseljenci se za razliko od domačinov niso zmenili za tradicionalne moralne prepovedi lova in so koale streljali sprva zaradi »zabave« oz. »športa«, pozneje pa so jih začeli loviti zaradi toplega in trpežnega kožuha.<ref name=H49/> Pred prihodom Evropejcev je populacija koal štela več milijonov osebkov, v drugi polovici 19. stoletja ter v prvih desetletjih 20. stoletja pa so lov, izsekovanje evkaliptusovih gozdov ter požari privedli koale na rob izumrtja. Samo leta 1924 je bilo prodanih okoli 2 milijona kožuhov v Evropo in [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. Do tega leta so bile koale iztrebljene v Južni Avstraliji ter skoraj iztrebljene v Viktoriji in Novem Južnem Walesu.<ref>Hutchins, 2004, str. 48</ref> Masovni poboji so sprožili množične proteste po vsej Avstraliji, verjetno pa je šlo hkrati za prvi dogodek, ki je združil Avstralce v boju proti ekološkemu problemu.<ref name="moyal127"/> Navkljub temu je revščina, ki je bila posledica suše v letih od 1926-1928, privedla do poboja nadaljnjih 600.000 koal v Queenslandu.<ref>Evans, R. (2007). ''A History of Queensland''. Cambridge University Press, str. 168. ISBN 978-0-521-87692-6</ref> Leta 1934 je bilo ocenjeno število preživelih koal po celotni celini samo še okoli 500-1.000.<ref>Moyal, 2008, str. 122.</ref>
{{Več slik
| align = right