Wikipedija

Koala: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
dp./ evolucija
preureditev uvoda
Vrstica 18:
| binomial_authority = ([[Georg August Goldfuss|Goldfuss]], 1817)
}}
'''Koala''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phascolarctos cinereus''''') je [[rastlinojed]]i [[drevesni]] [[vrečar]], ki izvira iz [[Avstralija|Avstralije]] in je edini danes živeči predstavnik [[družina (biologija)|družine]] [[Phascolarctidae]].
 
Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni [[Avstralija|Avstraliji]] v [[evkaliptus]]ovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči. V primeru vremenskih skrajnosti se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred tem ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, hladijo se predvsem preko počivanja na deblih, ki so hladnejša od okolice.
Koale jedo le mlade vršičke [[evkalipt]]ovih [[Drevo|dreves]], ki vsebuje mamilo in zato koale spijo tudi do 19 [[Ura|ur]] na dan, nameščene med [[veja]]mi dreves, na katerih se hranijo.Zaradi majhne hranljivosti teh listov mora [[življenjski prostor]] odrasle živali obsegati vsaj 1 hektar. Odrasla koala težka 9 kilogramov mora pojesti saj 1 kilogram evkalipta na dan.
 
So specializirane živali, ki se prehranjujejo praktično samo z evkaliptusovimi listi. Ta hrana je razmeroma revna z energijsko bogatimi snovmi, težko prebavljiva in vsebuje strupene [[Sekundarni metabolit|presnovke]], zaradi česar so se pri koalah razvile številne prilagoditve telesa, [[presnova|presnove]] in [[prebava|prebave]] ter vedenjskih vzorcev. Telo in okončine so prilagojene življenju na drevesu, zaradi varčevanja z energijo večino dneva prespijo ter se izogibajo energijsko potratnemu vedenju; boji med tekmeci, tudi v času paritvene sezone, razmeroma niso pogosti.
Življenjska doba koal je od 10 do 14 let v dolžino pa zrastejo tudi do 70 centimetrov. Spolno dozorijo, ko so stare okoli 2 leti. Če imajo samice dovolj hrane, lahko skotijo enega [[mladič]]a na leto. So samotarke, vendar se med parjenjem sestavijo v manjše skupine in tako privarčujejo pomembno [[energija|energijo]].Približno 5 tednov po parjenju [[samica]] skoti le enega golega in slepega mladiča. 1 centimeter velik mladič se potem popolnoma razvije v vreči na [[trebuh]]u kar traja približno 6 mesecev. Potem ga samica nosi na hrbtu vse dokler ni mladič star eno leto in jo mora zapustiti in postati samostojen.
 
Samci se parijo z vsemi godnimi samicami poleti. Samica letno skoti enega mladiča po dobrem mesecu [[brejost]]i, ki se razvija v [[trebušna vreča|trebušni vreči]] okoli 5 mesecev, osamosvoji se približno po enem letu starosti, spolno pa dozori ob starosti dveh let.<ref name=M872/>
Koale so vedno bolj na robu preživetja, ker jih najbolj ogroža človek, ki seka gozdove in gradi nova mesta. Ogrožajo jih tudi velike prometnice skozi [[država|državo]] in pogosti [[požar]]i saj se počasne in okorne koale nimajo kam skriti. Pred prvin [[priseljevanje]]m Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, saj so jih pobijali tudi zaradi [[krzno|krzna]]. Sedaj jih je po različnih ocenah med 50.000 in 100.000. [[IUCN]] in avstralska vlada jih ne obravnavata kot ogrožene. Na celini [[populacija (biologija)|populacija]] sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene naknadno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in sterilizacijo, a brez večjih uspehov.<ref>Trivedi B. (10.5.2002). »[http://news.nationalgeographic.com/news/2002/05/0510_020510_TVkoala.html Koalas Overrunning Australia Island Ark]«. ''National Geographic News''. Pridobljeno 5.7.2009.</ref>▼
 
▲Koale so vednobile v preteklosti boljprivedene na roburob preživetja,izumrtja kerzaradi jihmnožičnega najboljlova ogrožazaradi človekkrzna, kiod sekaleta gozdove1927 inpa gradije novalov mesta.na Ogrožajokoale jihprepovedan. tudi[[Svetovna velikezveza prometniceza skozivarstvo [[država|državonarave]] in(IUCN) pogostitrenutno [[požar]]iuvršča sajkoale semed počasneranljive invrste okornezaradi koaleizgube nimajoživljenjskega kamprostora skriti. Predob prvinnagli [[priseljevanjeurbanizacija|urbanizaciji]]m Evropejcevter jihrazvoju jekmetijstva biloin več[[požar kotv 10naravi|gozdnih milijonovpožarih]], potempomemben padelež sepogina jepredstavljajo njihovotudi številoprometne naglonesreče zmanjšalo,in sajokužbe so jih pobijali tudi zaradis [[krzno|krznaklamidijam]]i. SedajOcene jihpopulacij jese podokaj različnih ocenahrazlikujejo med 50.000seboj, inzadnje 100.000.poročilo [[IUCN]]omenja innekaj avstralska vlada jih ne obravnavataveč kot ogrožene300.000 osebkov.<ref name="iucn"/> Na celini [[populacija (biologija)|populacija]] sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene naknadno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in [[sterilizacija|sterilizacijo]], a brez večjih uspehov.<ref>Trivedi B. (10.5.2002). »[http://news.nationalgeographic.com/news/2002/05/0510_020510_TVkoala.html Koalas Overrunning Australia Island Ark]«. ''National Geographic News''. Pridobljeno 5.7.2009.</ref>
 
Zaradi ljubkega videza, podobnemu plišastemu medvedku, so koale priljubljene med turisti, posredno pa prispevajo k znatnemu zaslužku turizma.
 
== Evolucija in podvrste ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Koala«