Koala: Razlika med redakcijama

dodanih 1.830 zlogov ,  pred 2 letoma
dp./ evolucija
(+ sklici)
(dp./ evolucija)
 
Koale so vedno bolj na robu preživetja, ker jih najbolj ogroža človek, ki seka gozdove in gradi nova mesta. Ogrožajo jih tudi velike prometnice skozi [[država|državo]] in pogosti [[požar]]i saj se počasne in okorne koale nimajo kam skriti. Pred prvin [[priseljevanje]]m Evropejcev jih je bilo več kot 10 milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, saj so jih pobijali tudi zaradi [[krzno|krzna]]. Sedaj jih je po različnih ocenah med 50.000 in 100.000. [[IUCN]] in avstralska vlada jih ne obravnavata kot ogrožene. Na celini [[populacija (biologija)|populacija]] sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene naknadno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in sterilizacijo, a brez večjih uspehov.<ref>Trivedi B. (10.5.2002). »[http://news.nationalgeographic.com/news/2002/05/0510_020510_TVkoala.html Koalas Overrunning Australia Island Ark]«. ''National Geographic News''. Pridobljeno 5.7.2009.</ref>
 
== Evolucija in podvrste ==
Družina koal, Phascolarctidae, se je verjetno razvila iz [[vombati|vombatov]], njihovih najbližjih sorodnikov med vrečarji, pred pribl. 24 milijoni let. Glede na fosilne ostanke naj bi se razvilo vsaj 6 vrst koal.<ref name=H43>Hutchins, 2004, str. 43.</ref>
 
V času [[oligocen]]a in [[miocen]]a so koale bivale v [[deževni gozd|deževnih gozdovih]] in so imele manj specializirano prehrano.<ref name="louys"/> Nekatere vrste kot ''Nimiokoala greystanesi'' in ''Perikoala spp.'' so bile podobne velikosti kot današnje koale, medtem ko so bile vrste ''Litokoala spp.'' za polovico do tretjino manjše.<ref>{{navedi revijo|author=Archer M ''s sod.''|year=1999|title=The evolutionary history and diversity of Australian mammals|journal=Australian Mammalogy|volume=21|pages=1–45|url=https://www.academia.edu/1157777/THE_EVOLUTIONARY_HISTORY_AND_DIVERSITY_OF_AUSTRALIAN_MAMMALS}}</ref> Izumrle vrste koal so imele dobro razvite slušne strukture, kar nakazuje na oglašanje na daljavo in ustaljen način bivanja.<ref name="louys"/> Med miocenom je pričela avstralska celina postajati sušna, kar je povzročilo izginotje deževnih gozdov ter pojav evkaliptusovih gozdov. V poznem obdobju se je rod ''Phascolarctos'' odcepil od rodu ''Litokoala'' in razvil številne prilagoditve zaradi prehranjevanja z evkaliptusom.<ref name="louys"/> Do danes je preživela samo ena vrsta, ''Phascolarctos cinereus'', preostanek vrst pa je izumrl pred okoli 40.000 leti, skupaj z ostalo skupino večjih vrečarjev, kar sovpada z naselitvijo lovsko-nabiralnih združb [[Avstralski domorodci|avstralskih domorodcev]].
 
Rodovno ime ''Phascolarctos'' izhaja iz [[Grščina|grških]] besed za »usnjata vreča« ter »medved«, vrstni pridevek ''cinereus'' pa pomeni »pepelnato obarvan«.<ref name=H43/>
 
== Telesne značilnosti ==
Telo koale je zaradi življenja na drevesih prilagojeno plezanju. Na vseh prstih, z izjemo palcev na zadnjih šapah, imajo zakrivljene in ostre [[krempelj|kremplje]]. Palec in kazalec na sprednjih šapah sta obrnjena nasproti ostalim trem, kar služi za boljši oprijem. Blazinice na prstih so hrapave, kar še dodatno izboljša oprijem.<ref name="kržišnik"/> Okostje je močno, zgornji del telesa pa je mišičast z dolgimi sprednjimi nogami.<ref>Moyal, 2008, str. 183.</ref> Stegenske mišice se naraščajo na [[golenica|golenico]] nižje kot pri drugih živalih. Končni del [[hrbtenica|hrbtenice]] je zgrajen iz [[hrustanec|hrustanca]], kar verjetno olajša sedenje na vejah.<ref name=AKF/>
 
V primerjavi z ostalimi vrečarji imajo koale bistveno manjše [[možgani|možgane]], s čimer so mišljeni tako [[veliki možgani|veliki]] kot tudi [[mali možgani]], poleg tega pa je nagubanost velikih možganov bistveno manjša, posledično tudi površina možganov. Glede na to, da možgani sodijo med organe z največjo porabo energije, je zmanjšanje možganov in posledičen prihranek pri porabi energije verjetno prilagoditev na energetsko revno prehrano z evkaliptusom. Možgani zavzemajo okoli 60 % znotrajlobanjskega prostora, ostali prostor je izpolnjen z [[likvor|možgansko-hrbtenjačno tekočino]]; po eni teoriji naj bi večja količina tekočine služila kot blažilec tresljajev v primeru padca iz drevesa.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 52-4.</ref><ref name="tyndale">Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 234.</ref> Nos je dokaj velik in prekrit s kožo črne barve. [[Voh]] je dobro razvit in je pomemben zaradi ocene kvalitete evkaliptusovega listja.<ref name=AKF/> Imajo majhne [[oko|oči]] ter slabše razvit [[vid]], za razliko od drugih vrečarjev pa imajo [[zenica|zenico]] oblikovano v ozko režo.<ref name=AKF/> Razmeroma velika okrogla ušesa omogočajo dobro zaznavo zvoka, [[srednje uho]] je dobro razvito.<ref name="louys">{{navedi revijo|author=Louys J ''s sod.''|year=2009|title=Cranial anatomy of Oligo-Miocene koalas (Diprotodontia: Phascolarctidae): Stages in the evolution of an extreme leaf-eating specialization|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=4|pages=981–92|doi=10.1671/039.029.0412}}</ref> [[Glasilka|Glasilki]] se nahajata na [[Mehko nebo|mehkem nebu]] in ne v [[Grlo|grlu]], kot je tipično za sesalce.<ref>{{navedi revijo|author=Charlton BD '' s sod.''|title=Koalas use a novel vocal organ to produce unusually low-pitched mating calls|journal=Current Biology|volume=23|issue=23|pages=R1035|year=2013|doi=10.1016/j.cub.2013.10.069| url=https://www.sciencedaily.com/releases/2013/12/131202121445.htm| pmid=24309276}}</ref>
[[Slika:Machoires de koala avec dents.png|left|sličica|Koalino zobovje (od leve proti desni): meljaki, predmeljaki (temno sivo), široki razporek med sosednjimi zobmi, podočniki, [[Sekalec|sekalci]]]]
[[Usta|Ustna votlina]] se je skozi evolucijo prilagodila specializirani rastlinski hrani: med drugim se je nebo premaknilo proti sprednjemu delu [[lobanja|lobanje]], razmik med meljaki in sekali se je povečal, meljaki in predmeljaki so postali večji.<ref>Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 226.</ref> V vsaki čeljusti se nahajajo po en predmeljak in štirje meljaki z visoko krono, kar olajša žvečenje listja.<ref name=M875/>