Koala: Razlika med redakcijama

dodanih 315 zlogov ,  pred 2 letoma
+ sklici
m (posodobljen IUCN, s splošno predlogo)
(+ sklici)
 
== Telesne značilnosti ==
Koale imajo kratek in čokat trup z zakrnelim repom. Teža južno živečih koal je skorajda dvakrat večja kot pri severno živečih koala, kar je verjetno posledica prilagoditve hladnejšega podnebja na jugu. Tako je povprečna teža na severu živečih koal okoli 6,5 kg pri samcih in 5,1 kg pri samicah, medtem ko je povprečna teža na jugu živečih koal okoli 11,8 kg pri samcih in 7,9 kg pri samicah. Povprečna dolžina telesa na severu živečih koal znaša okoli 70,5 cm pri samcih in do 68,7 cm pri samicah medtem ko je povprečna dolžina na jugu živečih koal 78 cm pri samcih in do 72 cm pri samicah.<ref name=M872/><ref name=AKF>{{navedi splet|url=https://www.savethekoala.com/about-koalas/physical-characteristics-koala|accessdate=13.8.2018|date=|title=Physical Characteristics of the Koala|publisher=Australian Koala Fundation}}</ref> Glede na opisane mere veljajo koale za največje na drevesih živeče vrečarje.<ref name="jackson-mammals">{{cite book|author=Jackson, S.|year=2003|title=Australian, Mammals:str. Biology and Captive Management|publisher=CSIRO Publishing|pages=147–51|isbn=978-0-643-06635-9}}.</ref> Koale imajo gost [[kožuh]] sive do rjavkasto rumene barve, ki je na trebuhu, prsih, bradi in notranji strani okončin bele barve. Po kožuhu na predelu križa so prisotne bele pege. Uhlji so obrasli z dolgimi belimi dlakami.<ref name=M872/> Koale imajo kožuh, ki v primerjavi z drugimi vrečarji daje najučinkovitejše zaščito pred vetrom in dežjem, medtem ko lahko beli kožuh na sprednji strani odbija sončno svetlobo.<ref>{{navedi revijo|author=Degabriele R, Dawson TJ.|year=1979|title=Metabolism and heat balance in an arboreal marsupial, the koala (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Journal of Comparative Physiology B|volume=134|issue=4|pages=293–301|doi=10.1007/BF00709996|issn=1432-1351}}</ref> Na severu živeče koale imajo krajšo in redkejšo dlako.<ref name=M872/> Razlika med [[Biološki spol|spoloma]], tj. [[spolni dimorfizem]], se kaže z zgoraj omenjeno razliko v teži in velikosti med samci in samicami, poleg tega pa imajo samci širšo glavo, veliko vonjavno žlezo na prsih ter bolj zakrivljen nos.<ref name=M872/><ref name="jackson-mammals"/>
[[Slika:Koala skeleton1.jpg|thumb|175px|right|Koalino okostje]]
Telo koale je zaradi življenja na drevesih prilagojeno plezanju. Na vseh prstih, z izjemo palcev na zadnjih šapah, imajo zakrivljene in ostre [[krempelj|kremplje]]. Palec in kazalec na sprednjih šapah sta obrnjena nasproti ostalim trem, kar služi za boljši oprijem. Blazinice na prstih so hrapave, kar še dodatno izboljša oprijem.<ref name="kržišnik"/> Okostje je močno, zgornji del telesa pa je mišičast z dolgimi sprednjimi nogami.<ref>Moyal, 2008, str. 183.</ref> Stegenske mišice se naraščajo na [[golenica|golenico]] nižje kot pri drugih živalih. Končni del [[hrbtenica|hrbtenice]] je zgrajen iz [[hrustanec|hrustanca]], kar verjetno olajša sedenje na vejah.<ref name=AKF/>
=== Specializirana prehrana ===
[[Slika:Koala with young.ogv|250px|right|thumb|Videoposnetek prehranjevanja z evkaliptusom]]
Koale so specializirane živali, ki se prehranjujejo skorajda izključno z [[evkaliptus]]ovim listjem, le občasno v majhnem deležu tudi z listjem drugih rastlin, kot so npr. akacije ter nekatere [[kazuarinovke]] in [[mirtovke]].<ref name="jackson">Jackson, S. (2010). ''Koala: Origins of an Icon'' (2. izdaja). Allen & Unwin, str. 73-4. ISBN 978-1-74237-323-2</ref> Rastlinojedi na splošno morajo zelo nadzorovati porabo energije, saj so listi razmeroma revni v pomembnih hranilih, kot sta [[dušik]]ove in [[fosfor]]ne spojine, po drugi strani pa vsebujejo veliko strukturnih spojin oz. vlaknin, kot sta [[celuloza]] in [[lignin]].<ref name=pjbs/> Rastlinojedi sesalci nimajo specifičnih [[encim]]ov, ki so potrebni za razgradnjo slednjih, zato morajo pojesti velike količine listov, poleg tega pa je treba upoštevati, da velike količine vlaknin upočasnijo [[prebava|prebavo]] ter zmanjšajo prevzem oz. absorpcijo energijsko bogatih hranil. Dodaten problem predstavlja razmeroma majhna konstitucija teles koal, saj imajo manjše živali večje razmerje med telesno površino in maso, zaradi česar so toplotne izgube in s tem izgube energije večje.<ref name=MH43>Martin, Handasyde; 1999, str. 43.</ref> Poleg vsega naštetega se morajo soočiti strupenimi snovmi, tj. [[sekundarni metabolit|sekundarnimi presnovki]] oz. metaboliti, ki imajo v osnovi nalogo [[obramba rastlin pred rastlinojedi|obrambe pred rastlinojedi]].<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 44.</ref>
 
Zaradi zgoraj naštetih omejitev morajo koale izbirati najbolj kvalitetne zvrsti evkaliptusa.<ref name=pjbs/><ref name=MH45>Martin, Handasyde; 1999, str. 45.</ref> Dejstvo je, da imajo koale dobro razvit voh, ki ga izrabljajo za ovohavanje listja, na osnovi česar se odločijo, ali bodo hrano zaužili. Koale raje izbirajo liste, ki imajo višje razmerje med dušikovimi spojina in vlakninami ter taninom, posredno pa to tudi pomeni, da je delež maščob in [[fenol]]nih spojin, ki so pomemben vir energije, večji.<ref name=pjbs/> Na izbiro naj bi vplivali tudi diformilfloroglucinoli, ki so v osnovi fenolne spojine, vezane na [[terpen]]e; večji kot je delež teh spojin v listju, manj verjetno je zaužitje tega listja.<ref name=MH45/> Tako se izbira zvrsti evkaliptusa lahko razlikuje glede na območje bivanja: na območju Viktorije tako koale raje izberejo zvrsti evkaliptusov, kot sta npr. ''E. viminalis'' in ''E. ovata'', medtem ko sta omenjeni zvrsti manj priljubljeni na območju Novega Južnega Walesa. Ponekod lahko opazimo, da bo drevo ene zvrsti evkaliptusa skorajda popolnoma obrano, medtem kot bo drevo druge zvrsti evkaliptusa, ki stoji samo par metrov stran, nedotaknjeno. Raziskave dopuščajo možnost, da je to deloma odvisno tudi od dejavnikov okolja, kot vlaga, nagib terena, rodovitnost prsti ipd., ki vplivajo na kvaliteto listja, vključno s kemično sestavo.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 41-44.</ref> Kljub temu je celovita slika, ki bi pojasnila raznolikost izbiranja za koale kvalitetne zvrsti evkaliptusov, še vedno nejasna. Dodaten zaplet v razumevanju izbire hrane predstavljajo razlike v izbiri zvrsti evkaliptusa med osebki na istem območju. Deloma bi to lahko pojasnili z izbiro hrane, ki jo je uživala mati, saj v določeni starosti mati hrani mladiča poleg materinega mleka z napol prebavljenim listjem. Na ta način mladič dobi informacije o kemičnih sledeh hrane, ki jo mati uživa, zato naj bi bila ta varna in kvalitetna za uživanje.<ref name=MH43/>{{efn|Podobno naj bilo tudi pri drugih živalih ter celo pri človeku, ki dobijo podatke, tj. kemične sledi hrane, tudi preko materinega mleka. To nazorno kaže poskus s kunci, pri katerih so matere jedle brinove jagode, katerih mladiči so jih prav tako imeli radi, medtem kot mladiči mater, ki niso uživale brinove jagode, niso kazali želje po uživanju jagod. Šlo naj bi za vedenjski sistem dedovanja preko vpliva kemičnih spojin.<ref>Jablonka E. in Lamb MJ. (2009). ''Štiri razsežnosti evolucije: Genetska, epigenetska, vedênjska in simbolna raznolikost v zgodovini življenja''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 158. ISBN 978-961-234-815-1</ref>}}
Vzrok nagnjenosti k tovrstnim okužbam ni popolnoma jasen, domnevajo pa, da bi lahko k temu prispevala okvara [[imunski sistem|imunskega sistema]] zaradi sočasne okužbe z [[Retrovirusi|retrovirusom]] (KoRV), ki povzroča ''koalin imunski deficitni sindrom'' (KIDS), podobno kot povzroča [[HIV]] pri človeku [[AIDS]].<ref name=MA/> Okužba z retrovirusom in posledični padec imunosti verjetno prispeva tudi k obolevanju za [[limfom]]i, [[levkemija]]mi in drugimi [[malignost|malignimi]] tumorji.<ref name=MH71/> Podatki kažejo, da so populacije koal na severu Avstralije v veliki večini okužene z dotičnim retrovirusom, medtem ko je razširjenost okužbe na jugu manjša; na nekaterih izoliranih pokrajinah, kot je otok Kangaroo Island, je praktično odsotna. Raziskave okužb koal z retrovirusom so pomembne zaradi ohranitve vrste, poleg tega pa ponujajo enkraten vpogled v mehanizem delovanja retrovirusov, kar bi lahko prispevalo k napredku zdravljenja sorodnih okužb pri človeku.<ref>{{navedi revijo|author=Stoye JP.|title=Koala retrovirus: A genome invasion in real time |journal=Genome Biology |volume=7|pages=241|year=2006|doi=10.1186/gb-2006-7-11-241|pmid=17118218|issue=11|pmc=1794577}}</ref>
 
Okužbe z [[zajedavec|zajedavci]] (paraziti) imajo v primerjavi s klamidijami bistveno manjši pomen. Najpogostejši zajedavci koal so [[klopi]]<ref name=MH71/> ter [[tripanosoma|tripanosome]]<ref>{{navedi revijo|author=McInnes LM ''s sod.''|title=The potential impact of native Australian trypanosome infections on the health of koalas (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Parasitology|year=2011|volume=138|issue=7|pages=873–83|doi=10.1017/S0031182011000369|pmid=21524321}}</ref> (predvsem ''T. irwini''). Med redkejše okužbe sodijo okužbe s [[praživali|praživalmi]] ''[[Toxoplasma gondii]]'' in ''[[Cryptosporidium]]'' ter okužbe prebavil z vrsto [[trakulje]] ''Bertiella obesa''<ref>Jackson, SM. (2003). ''Australian Mammals: Biology and Captive Management''. CSIRO Publishing, str. 164. ISBN 0-643-06635-7</ref> ter okužbe dihal z vrstama [[gliste|glist]] ''Marsupostrongylus longilarvatus'' in ''Durikainema phascolarcti''. Prav tako so redke tudi [[garje]] ter kožne razjede zaradi okužbe z [[Mycobacterium|mikobakterijo]] ''M. ulcerans''.<ref name=MH71/>
 
Koale imajo le malo naravnih plenilcev, med njimi velja omeniti [[dingo|dinge]] ter večje [[piton]]e, plenilske ptice, kot sta [[Aquila audax|repati orel]] ter [[Ninox strenua|avstralska silna sova]], pa ogrožajo tudi mladiče.<ref name=MH71/>
Ime »koala« izhaja iz jezika avstralskih domorodcev in se je razvil verjetno iz različic besed ''cullewine, koolewong, colo, colah, koolah''. Eden od domnevnih prevodov bi se lahko glasil kot »brez vode«, kar se nanaša na sposobnost pridobivanja večine potreb po vodi preko prebave evkaliptusovih listov.<ref name=H49>Hutchins, 2004, str. 49.</ref>
 
Avstralski domorodci so v preteklosti lovili koale zaradi hrane, saj so zaradi svoje okornega premikanja lahka tarča za lov z [[bumerang]]om. Po tradicionalnem verovanju se mora sicer koale spoštovati, kar pomeni prepoved lomljenja kosti in ubijanja zaradi krzna, sicer se to lahko maščuje s hudo [[suša|sušo]].<ref name=H49/> Pri nekaterih plemenih na območju Queenslanda in Viktorije so imeli koalo za [[mitologija|mitološko]] žival, od katere so se učili življenjske modrosti.<ref name=J41/> Pleme Tharawal v Novem Južnem Walesu je verovalo, da jim je koala pomagala pri potovanju s čolnom na celino.<ref>Jackson, 2010, str. 21.</ref> Nekatera plemena v Queenslandu so koalam pripisala zasluge za razrast bujnih gozdov iz puščav.<ref name=J41>Jackson, 2010, str. 41-3.</ref>
 
Prva javno objavljena ilustracija koale se je pojavila leta 1810 v delu Arcana britanskega biologa [[George Perry|Georga Perryja]].<ref>Moyal, 2008, str. 37.</ref> V delu je koale primerjal z lenivci in o njih zaničevalno zapisal: »... ''Oči so postavljene podobno kot pri lenivcu, blizu ust in nosa, kar ji daje neroden in čuden videz ter pomanjkanje elegance ... V njihovem obnašanju ali videzu ni ničesar posebnega, kar bi utegnilo zanimati biologa ali filozofa. Sicer lahko predvidevamo, da imajo celo te lene in brezčutne živali vlogo v živalskem kraljestvu'' ...«. Slednji opis predstavlja tipično takratno mnenje Britancev o nenavadnem in primitivnem živalstvu v Avstraliji.<ref>Moyal, 2008, str. 40.</ref> [[John Gould]] je v svoji zbirki ilustracij ''The Mammals of Australia'' (Sesalci Avstralije) leta 1863 pripomogel k seznanitvi splošne javnosti o do takrat malo znanem živalstvu v Avstraliji, vključno s koalo.<ref>Moyal, 2008, str. 87-93.</ref>
 
{{Quote box |quote=''»/.../Ubijanje naših nenevarnih in ljubkih medvedov je nič drugega kot pa barbarsko dejanje ... Do sedaj noben človek ni obtožil koale uničevanja žitnih polj ali trat. Prav tako se jim ne more pripisati nobenega družbenega greha ... Koale ne predstavljajo izziva za strelce ... Navkljub vsemu so že skoraj iztrebljene na nekaterih področjih/.../«''|source=[[Vance Palmer]], novelist in družbeni kritik, leta 1927<ref name="moyal127">Moyal, 2008, str. 127.</ref>|width=33%|align=left}}
Evropski naseljenci za razliko od domačinov niso zmenili za tradicionalne moralne prepovedi lova in so koale streljali sprva zaradi »zabave« oz. »športa«, pozneje pa so jih začeli loviti zaradi toplega in trpežnega kožuha.<ref name=H49/> Pred prihodom Evropejcev je populacija koal štela več milijonov osebkov, v drugi polovici 19. stoletja ter v prvih desetletjih 20. stoletja pa so lov, izsekovanje evkaliptusovih gozdov ter požari privedli koale na rob izumrtja. Samo leta 1924 je bilo prodanih okoli 2 milijona kožuhov v Evropo in [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. Do tega leta so bile koale iztrebljene v Južni Avstraliji ter skoraj iztrebljene v Viktoriji in Novem Južnem Walesu.<ref>Hutchins, 2004, str. 48</ref> Masovni poboji so sprožili množične proteste po vsej Avstraliji, verjetno pa je šlo hkrati za prvi dogodek, ki je združil Avstralce v boju proti ekološkemu problemu.<ref name="moyal127"/> Navkljub temu je revščina, ki je bila posledica suše v letih od 1926-1928, privedla do poboja nadaljnjih 600.000 koal v Queenslandu.<ref>Evans, R. (2007). ''A History of Queensland''. Cambridge University Press, str. 168. ISBN 978-0-521-87692-6</ref> Leta 1934 je bilo ocenjeno število preživelih koal po celotni celini samo še okoli 500-1.000.<ref>Moyal, 2008, str. 122.</ref>
{{Več slik
| align = right
| image2 = Koala_souvenirs.JPG
}}
V 20. in 30. letih 20. stoletja so se pričeli vzpostavljati zaščiteni rezervati za koale, do leta 1927 je bil lov na koale prepovedan v vseh zveznih državah. Intenzivni ukrepi za ohranitev koal so pričeli izvajati proti koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Koale so bile priseljene na številna priobalna področja in otočja. Na nekaterih otočjih je njihovo število celo tako naraslo, da je pričelo primanjkovati hrane, zato so jih morali preseliti ponovno nazaj na celino.<ref name=M872-5/> V pričetku 20. stoletja je prišlo do preobrata v slovesu koal: do takrat so veljale za plazeče, lenobne živali z groznim oz. pretečim videzom, počasi pa so se pričele pojavljati kot prikupni liki v otroških pravljicah in zgodbah,<ref>Moyal, 2008, str. 162.</ref> kot je npr. ''Dot and the Kangaroo'' avtorja [[Ethel Pedley|Ethela Pedleya]] l. 1899, kjer so predstavljene kot »smešni medvedje«. Norman Lindsay je l. 1904 predstavil serijo risank ''The Bulletin'', kjer je koala dobila bolj človeške značilnosti. Eden od najbolj znanih risanih likov koale je ''Blinky Bill'' avtorice [[Dorothy Wall]], ki se je prvič pojavil l. 1933.
 
Po drugi svetovni vojni, ko je pričel turizem v Avstraliji rasti in so bile koale preseljene tudi v živalske vrtove po svetu, je priljubljenost koal pričela skokovito rasti, med drugim zaradi otroških potez telesa in obnašanja ter videza plišastega medvedka.<ref>Martin, Handasyde; 2004, str. 3.</ref> Ocenjujejo, da so koale prinesle vsaj milijardo [[avtralski dolar|avstralskih dolarjev]] v proračun turizma, od takrat pa dobiček še narašča.<ref>Moyal, 2008, str. 201.</ref> Največji delež dobička prispevajo evropski in japonski turisti. S koalo so se javno fotografirale mnoge znane osebnosti, med drugim nekdanji predsedniki ZDA in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] [[Bill Clinton]] ter [[Nelson Mandela]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] premier [[Mihail Gorbačev]], ruski predsednik [[Vladimir Putin]], kraljica [[Elizabeta II. Britanska]], [[princ Harry Valižanski]], japonska [[princesa Masako]] in japonski [[princ Naruhito]] ter papež [[Janez Pavel II]].
 
== Opombe ==
{{Zbirka|koala}}
* Hutchins M, Kleiman DG, Geist V, McDade MC. (ur.) (2004). "Koalas. '''V:''' ''Grzimek's Animal Life Encyclopedia, Vol. 13: Mammals II'', 2. izdaja; , str. 43-50. Gale Group. ISBN 0-7876-5789-1
* Jackson S. (2010). ''Koala: Origins of an Icon'', 2. izdaja. Allen & Unwin. ISBN 978-1-74237-323-2
* Jackson S. (2003). ''Australian Mammals: Biology and Captive Management''. CSIRO Publishing ISBN 978-0-643-06635-9
* Macdonald D. (ur.) (1996). "Koala". '''V:''' ''Velika enciklopedija: Sesalci'', str. 872-5. Ljubljana: [[Mladinska knjiga]]. ISBN 86-11-14524-0
* Martin R in Handasyde KA. (1999). ''The Koala: Natural History, Conservation and Management''. UNSW Press. ISBN 9780868405445