Zgodovina znanosti in tehnike v Španiji: Razlika med redakcijama

V zadnjem stoletju so se razvile različne panoramske vizije zgodovinskega procesa, ki je oblikoval aktualno špansko družbo. [[Znanost|Znanstvene]] in [[Tehnologija|tehnične]] dejavnosti so stare toliko, kot je star [[človek]]. Vzpostavitev prave tehnologije, ki je razumljena kot integracija sistematičnega znanja, materialnih virov, spretnosti in tehničnih postopkov, ki se uporabljajo za preoblikovanje produktivnega procesa z zavestno metodologijo, ki presega raven obrtnika, je morala počakati na sodobno dobo.

Le malo španskih znanstvenikov (z izjemo kot sta [[Miguel Servet|Servet]]Serveta ali [[Cajalova celica|Cajal]]Cajala), je bilo protagonistov paradigmatskih sprememb, ki so zaznamovale zaporedne znanstvene revolucije. Velik del študij v zgodovini znanosti obsega spremljanje njihovega sprejema v Španiji, enako velja tudi pri tehnoloških prenosih. Znanost in tehnologija sta bili v Španiji do prve polovice dvajsetega stoletja, "mejna realnost v svoji organizaciji in družbenem kontekstu", tako je takšna marginalizacija desetletja ostajala nekakšen nacionalni stereotip španščine, ki so jih razširjali in slavili nekateri tuji mediji, včasih zavrnjeni kot neprimerni ali žaljivi.

Že v povsem zgodovinskem obdobju za [[Bližnji vzhod]] je bila vloga zahodnih dežel v [[Trgovina|trgovini]] na dolge razdalje s prvimi [[civilizacijami]] bistvena za vključitev tehnik metalurških del iz bronaste dobe; medtem ko so se tehnike metaluršihmetalurških del v železni dobi vključile konec drugega tisočletja pr.kpnš. in začetki 1. tisočletja pr.kpnš. Še težje je preveriti prihod drugih tehničnih manifestacij, kot so kolo, plug ali jadro.

Vloga [[škofovske šole]] je bila odločilna v času, ko so kralji želeli, da je poučevanje tudi laično z ustvarjanjem prvih ''Studium generale'', ki so se pojavili v 13. stoletju.

Španska [[renesansa]] in španski [[barok]] sta obdobja impresivne umetniške produkcije, pa tudi na vseh področjih intelektualne produkcije. V znanosti in tehnologiji se odprejo z ''Age of Discovery'', ki je postavila Španijo v središče sveta: po odkritju Amerike ([[ChristopherKrištof ColumbKolumb]], 1492) in odprtju azijske poti po južnem koncu Afrike ( Bartolomeo Dias, 1488, Vasco da Gama, 1497),  je pogodba z [[Tordesilljska pogodba|Tordesillasom]] (1494) dobesedno razdelila (z najsodobnejšimi geografskimi merili v času določanja poldnevnika) svet ki ga je treba še odkriti med kraljevstvom Kastiljo in Portugalsko, ki ga je prvič obiskala španska ekspedicija (ekspedicija Magallanes-Elcano, 1519-1522).

Španske [[Univerza|univerze]], v glavnem tiste, ki so imele glavne kolegije (Salamanca, Alcalá in Valladolid), pa tudi druge univerze, visokošolske ustanove ali studiji so aktivno sodelovali v kulturnem razkošju zlate dobe, vendar niso bile tako kot druge evropske univerzitetne ustanove središče prenovitega gibanja znanstvenih misli, ki so pripeljale do znanstvene revolucije.

Zelo pomembno za inženiring je  odprtje kraljevega kabineta [[Stroj|strojev]] (1791, na pobudo Agustina de Bethencourta). Ta kabinet je obetaven rezultat trajne dokumentacije,dela v Angliji in Franciji, utemeljen z impresivno zbirko modelov in navodil za njegovo razmnoževanje na lestvici; to je dober primer tega, kar se je v španskih znanstvenih ustanovah v tem obdobju ponovilo kot stalno: to, kar bi lahko preživelo uničenje ter človeško in materialno razpršenost vojne španske neodvisnosti in zaporednih političnih izgnancev, ni bilo uporabljeno.

Prva [[španska železnica]] na evropskem ozemlju je imela linijo Barcelona-Mataró (28. oktober 1848), ki je zadolžena za podjetje z angleškim in španskim kapitalom(predvsem katalonsko in kubansko) ter angleško tehnologijo in inženirjem. Deset let prej, 19. novembra 1837, je bila odprta prva španska železnica, toda v Ameriki: linija Havana-Bejucal, na Kubi. 9. februarja 1851 je bila odprta linija Madrid-Aranjuez (''Tren de la Fresa''). Zasnova nacionalnega načrta je bila v bistvu radialna (povezuje Madrid s periferijo), z nekaj transverzalnimi povezavami (nekateri med njimi, kot je Santander-Mediterráneo se nikoli ni končal); in kljub svoji nizki gostoti v primerjavi z drugimi evropskimi primeri, je bila gradnja zelo počasna: do konca stoletja svojih bistvenih delov ni dokončala.

Madridski [[Podzemna železnica|metro]] je bil odprt 17. oktobra 1919. Istega leta je bila prva glavna stavka sektorja: stavka ''La Canadiense'', ki kaže, da sta bila tako število delavcev kot tudi njihovi delovni pogoji bistveno enačeni z drugimi industrijskimi sektorji. Diktatura Prima de Rivere je z vidika ekonomskega nacionalizma spodbujala avantgardne sektorje v telekomunikacijah, kot so radijsko oddajanje (glej Radio v Španiji) in telefonijo (nacionalna telefonska družba Španije pod monopolom). Oslabelost prvega Frančizma je spodbudila koncentracijo in delno nacionalizacijo sistema za proizvodnjo in distribucijo električne energije, ki je ustvarila oligopol podjetja, ki se je po pristopu k Evropski uniji preoblikoval s privatizacijami in združitvami španskega gospodarstva.