Koala: Razlika med redakcijama

dodanih 2.683 zlogov ,  pred 2 letoma
dp./ zgodovina
(dp./ bolezni in plenilci)
(dp./ zgodovina)
| color = pink
| name = Koala<ref name=MSW3>{{MSW3 Groves|pages=43}}</ref>
| status = LCVU
| status_ref = <ref name="iucn">{{IUCN2016|assessors=Woinarski J in Burbidge AA|year=2016|id=16892|title=Koala (Phascolarctos cinereus)|downloaded=24.8.2016}}</ref>
| image = Koala climbing tree.jpg
Koale imajo kratek in čokat trup z zakrnelim repom. Teža južno živečih koal je skorajda dvakrat večja kot pri severno živečih koala, kar je verjetno posledica prilagoditve hladnejšega podnebja na jugu. Tako je povprečna teža na severu živečih koal okoli 6,5 kg pri samcih in 5,1 kg pri samicah, medtem ko je povprečna teža na jugu živečih koal okoli 11,8 kg pri samcih in 7,9 kg pri samicah. Povprečna dolžina telesa na severu živečih koal znaša okoli 70,5 cm pri samcih in do 68,7 cm pri samicah medtem ko je povprečna dolžina na jugu živečih koal 78 cm pri samcih in do 72 cm pri samicah.<ref name=M872/><ref name=AKF>{{navedi splet|url=https://www.savethekoala.com/about-koalas/physical-characteristics-koala|accessdate=13.8.2018|date=|title=Physical Characteristics of the Koala|publisher=Australian Koala Fundation}}</ref> Glede na opisane mere veljajo koale za največje na drevesih živeče vrečarje.<ref name="jackson-mammals">{{cite book|author=Jackson S.|year=2003|title=Australian Mammals: Biology and Captive Management|publisher=CSIRO Publishing|pages=147–51|isbn=978-0-643-06635-9}}</ref> Koale imajo gost [[kožuh]] sive do rjavkasto rumene barve, ki je na trebuhu, prsih, bradi in notranji strani okončin bele barve. Po kožuhu na predelu križa so prisotne bele pege. Uhlji so obrasli z dolgimi belimi dlakami.<ref name=M872/> Koale imajo kožuh, ki v primerjavi z drugimi vrečarji daje najučinkovitejše zaščito pred vetrom in dežjem, medtem ko lahko beli kožuh na sprednji strani odbija sončno svetlobo.<ref>{{navedi revijo|author=Degabriele R, Dawson TJ.|year=1979|title=Metabolism and heat balance in an arboreal marsupial, the koala (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Journal of Comparative Physiology B|volume=134|issue=4|pages=293–301|doi=10.1007/BF00709996|issn=1432-1351}}</ref> Na severu živeče koale imajo krajšo in redkejšo dlako.<ref name=M872/> Razlika med [[Biološki spol|spoloma]], tj. [[spolni dimorfizem]], se kaže z zgoraj omenjeno razliko v teži in velikosti med samci in samicami, poleg tega pa imajo samci širšo glavo, veliko vonjavno žlezo na prsih ter bolj zakrivljen nos.<ref name=M872/><ref name="jackson-mammals"/>
[[Slika:Koala skeleton1.jpg|thumb|175px|right|Koalino okostje]]
Telo koale je zaradi življenja na drevesih prilagojeno plezanju. Na vseh prstih, z izjemo palcev na zadnjih šapah, imajo zakrivljene in ostre [[krempelj|kremplje]]. Palec in kazalec na sprednjih šapah sta obrnjena nasproti ostalim trem, kar služi za boljši oprijem. Blazinice na prstih so hrapave, kar še dodatno izboljša oprijem.<ref name="kržišnik"/> Okostje je močno, zgornji del telesa pa je mišičast z dolgimi sprednjimi nogami.<ref>Moyal, A. (2008). ''Koala: A Historical Biography''. Australian Natural History Series. CSIRO Publishing, str. 183. ISBN 978-0-643-09401-7</ref> Stegenske mišice se naraščajo na [[golenica|golenico]] nižje kot pri drugih živalih. Končni del [[hrbtenica|hrbtenice]] je zgrajen iz [[hrustanec|hrustanca]], kar verjetno olajša sedenje na vejah.<ref name=AKF/>
 
V primerjavi z ostalimi vrečarji imajo koale bistveno manjše [[možgani|možgane]], s čimer so mišljeni tako [[veliki možgani|veliki]] kot tudi [[mali možgani]], poleg tega pa je nagubanost velikih možganov bistveno manjša, posledično tudi površina možganov. Glede na to, da možgani sodijo med organe z največjo porabo energije, je zmanjšanje možganov in posledičen prihranek pri porabi energije verjetno prilagoditev na energetsko revno prehrano z evkaliptusom. Možgani zavzemajo okoli 60 % znotrajlobanjskega prostora, ostali prostor je izpolnjen z [[likvor|možgansko-hrbtenjačno tekočino]]; po eni teoriji naj bi večja količina tekočine služila kot blažilec tresljajev v primeru padca iz drevesa.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 52-4.</ref><ref name="tyndale">Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 234.</ref> Nos je dokaj velik in prekrit s kožo črne barve. [[Voh]] je dobro razvit in je pomemben zaradi ocene kvalitete evkaliptusovega listja.<ref name=AKF/> Imajo majhne [[oko|oči]] ter slabše razvit [[vid]], za razliko od drugih vrečarjev pa imajo [[zenica|zenico]] oblikovano v ozko režo.<ref name=AKF/> Razmeroma velika okrogla ušesa omogočajo dobro zaznavo zvoka, [[srednje uho]] je dobro razvito.<ref>{{navedi revijo|author=Louys J ''s sod.''|year=2009|title=Cranial anatomy of Oligo-Miocene koalas (Diprotodontia: Phascolarctidae): Stages in the evolution of an extreme leaf-eating specialization|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=4|pages=981–92|doi=10.1671/039.029.0412}}</ref> [[Glasilka|Glasilki]] se nahajata na [[Mehko nebo|mehkem nebu]] in ne v [[Grlo|grlu]], kot je tipično za sesalce.<ref>{{navedi revijo|author=Charlton BD '' s sod.''|title=Koalas use a novel vocal organ to produce unusually low-pitched mating calls|journal=Current Biology|volume=23|issue=23|pages=R1035|year=2013|doi=10.1016/j.cub.2013.10.069| url=https://www.sciencedaily.com/releases/2013/12/131202121445.htm| pmid=24309276}}</ref>
 
==== Družbeni odnosi ====
Vedenjski vzorci koal so razmeroma preprosti, kar je posledica poenostavljenega razvoja možganov. So samotarske živali, saj imajo med sabo le malo stikov (razen v času parjenja) in ne tvorijo skupin. Med samci obstaja hierarhija: domovanje dominantnega samca, ki je stalno, meri pribl. 1,5 do 3 [[hektar]]je, svoj teritorij pa označujejo s izločki iz prsne žleze ter z glasnim oglašanjem. Domovanje se lahko pokriva z domovanji več samic ter nedoraslih in spolno nedejavnih samcev. Domovanje samic meri pribl. od polovico do 1 hektarja.<ref> name=M872-5>Macdonald, 1996, str. 872, 875.</ref><ref name="tyndale"/> Eden od tipičnih primerov preprostega vedenja je tudi hranjenje z evkaliptusom, saj poteka vedno po istem vzorcu: s sprednjimi šapami najprej zgrabi manjšo vejo, povoha liste in oceni njihovo užitnost. Po drugi strani, če koali ponudimo že nabrane liste na krožniku, se ta ne bo znašla v nepredvideni okoliščini oz. ne bo našla načina, kako bi jih lahko zaužila.<ref name="tyndale"/>
 
V splošnem se koale izogibajo energetsko potratnega napadalnega vedenja,<ref>Moyal, A. (2008). Koala: A Historical Biography. Australian Natural History Series. CSIRO Publishing, str. 191. ISBN 978-0-643-09401-7</ref> vendar je to prisotno predvsem v paritveni sezoni med samci, bodisi zaradi bojev za samice,<ref name=MH58>Martin, Handasyde; 1999, str. 58-60.</ref> bodisi takrat, ko samec zatava v območje od drugega dominantnega samca.<ref name=H45>Hutchins, 2004, str 45.</ref> Boji med koalami najpogosteje vključujejo glasno kričanje, ki se lahko stopnjuje s prerivanjem, poskusom metanja nasprotnika iz drevesa ter ugrizi.<ref name="smith">{{navedi revijo|author=Smith M|year=1980|title=Behaviour of the Koala, Phascolarctos cinereus (Goldfuss), in Captivity VI*. Aggression|journal=Australian Wildlife Research|volume=7|issue=2|pages=177-90|url=http://www.publish.csiro.au/wr/WR9800177}}</ref> Tudi samice so lahko napadalne v času brejosti in proti koncu dojenja.<ref name="smith"/> Dominantni samec sicer označuje svoj teritorij z izločkom vonjavne žleze na prsih, včasih tudi z urinom, kar mnogokrat druge samce odvrne od nadaljnjega raziskovanja nepoznanega območja.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 54-6.</ref> Izloček žleze je zapletena mešanica okoli 40 različnih snovi, relativni deleži in sestava izločka pa se spreminja glede na starost živali in paritveno sezono.<ref>{{navedi revijo|author=Tobey JR, Nute TR, Bercovitch FB|title=Age and seasonal changes in the semiochemicals of the sternal gland secretions of male koalas (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Australian Journal of Zoology|year=2009|volume=57|issue=2|pages=111–18|doi=10.1071/ZO0809}}</ref>
 
=== Specializirana prehrana ===
Zaradi zgoraj naštetih omejitev morajo koale izbirati najbolj kvalitetne zvrsti evkaliptusa.<ref name=pjbs/><ref name=MH45>Martin, Handasyde; 1999, str. 45.</ref> Dejstvo je, da imajo koale dobro razvit voh, ki ga izrabljajo za ovohavanje listja, na osnovi česar se odločijo, ali bodo hrano zaužili. Koale raje izbirajo liste, ki imajo višje razmerje med dušikovimi spojina in vlakninami ter taninom, posredno pa to tudi pomeni, da je delež maščob in [[fenol]]nih spojin, ki so pomemben vir energije, večji.<ref name=pjbs/> Na izbiro naj bi vplivali tudi diformilfloroglucinoli, ki so v osnovi fenolne spojine, vezane na [[terpen]]e; večji kot je delež teh spojin v listju, manj verjetno je zaužitje tega listja.<ref name=MH45/> Tako se izbira zvrsti evkaliptusa lahko razlikuje glede na območje bivanja: na območju Viktorije tako koale raje izberejo zvrsti evkaliptusov, kot sta npr. ''E. viminalis'' in ''E. ovata'', medtem ko sta omenjeni zvrsti manj priljubljeni na območju Novega Južnega Walesa. Ponekod lahko opazimo, da bo drevo ene zvrsti evkaliptusa skorajda popolnoma obrano, medtem kot bo drevo druge zvrsti evkaliptusa, ki stoji samo par metrov stran, nedotaknjeno. Raziskave dopuščajo možnost, da je to deloma odvisno tudi od dejavnikov okolja, kot vlaga, nagib terena, rodovitnost prsti ipd., ki vplivajo na kvaliteto listja, vključno s kemično sestavo.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 41-44.</ref> Kljub temu je celovita slika, ki bi pojasnila raznolikost izbiranja za koale kvalitetne zvrsti evkaliptusov, še vedno nejasna. Dodaten zaplet v razumevanju izbire hrane predstavljajo razlike v izbiri zvrsti evkaliptusa med osebki na istem območju. Deloma bi to lahko pojasnili z izbiro hrane, ki jo je uživala mati, saj v določeni starosti mati hrani mladiča poleg materinega mleka z napol prebavljenim listjem. Na ta način mladič dobi informacije o kemičnih sledeh hrane, ki jo mati uživa, zato naj bi bila ta varna in kvalitetna za uživanje.<ref name=MH43/>{{efn|Podobno naj bilo tudi pri drugih živalih ter celo pri človeku, ki dobijo podatke, tj. kemične sledi hrane, tudi preko materinega mleka. To nazorno kaže poskus s kunci, pri katerih so matere jedle brinove jagode, katerih mladiči so jih prav tako imeli radi, medtem kot mladiči mater, ki niso uživale brinove jagode, niso kazali želje po uživanju jagod. Šlo naj bi za vedenjski sistem dedovanja preko vpliva kemičnih spojin.<ref>Jablonka E. in Lamb MJ. (2009). ''Štiri razsežnosti evolucije: Genetska, epigenetska, vedênjska in simbolna raznolikost v zgodovini življenja''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 158. ISBN 978-961-234-815-1</ref>}}
[[Slika:Koala02.jpeg|250px|right|thumb|Koale večino dneva prespijo zaradi varčevanja z energijo.]]
Zaradi nizke [[Kurilna vrednost|kalorične vrednosti]] hrane morajo koale varčevati z energijo, kar vpliva na njihovo obnašanje in daje videz "»zaspanosti"«, za katero se nemalokrat zmotno krivi strupene snovi v evkaliptusu. Večji del dneva koale prespijo na drevesnih rogovilah, tudi do 18 ur.<ref name=M875/> Premikajo se počasi in to takrat, kadar je to potrebno, npr. zaradi premika iz drevesa na drevo ali pa, ko se spustijo na tla, da zaužijejo nekaj peska in lubja za uravnavanje prebave.<ref name="kržišnik">Kržišnik M. (2007). ''Enciklopedija živali''. Kranj: Modita, str. 95. ISBN 978-961-6581-14-1</ref> Čeprav lahko hranjenje poteka katerikoli del dneva ali noči so koale praviloma nočne živali,<ref name=M872/> najpogosteje pa se hranijo pozno popoldne, zvečer in v prvem delu noči. Za hranjenje porabi okoli 4 ure, vendar z vmesnimi prekinitvami; posamezen interval hranjenja lahko traja med 5 in 80 minutami, v povprečju pa 20 min.<ref name=MH39>Martin, Handasyde; 1999, str. 39.</ref> V tem času pojejo približno pol kilograma listja, vendar se količina lahko razlikuje glede na letni čas, prevladujoče vremenske razmere in tudi čas razmnoževanja; samice med [[dojenje]]m pojejo za četrtino več listja kot sicer.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 40.</ref> Med močnim deževjem se koale ne hranijo, pač pa se zvijejo v klobčič, s čimer zmanjšajo izpostavljeno površino telesa in s tem izgube toplote. Po prenehanju dežja izkoristijo čas za hranjenje; to je tudi razlog, da nemalokrat opazimo večje število koal med hranjenjem v suhem in toplem vremenu, ki je sledilo obdobju hladnega in deževnega vremena.<ref name=MH39/>
 
Prebavni trakt je prilagojen veliki količini vlaknin ter izboljšanju prevzema energetsko bogatih snovi. Koale imajo med vsemi sesalci najdaljše [[slepo črevo]], in sicer do 4 telesne dolžine.<ref name=M875/> V slepem črevesu in v začetnem (proksimalnem) delu [[debelo črevo|debelega črevesa]] poteka [[mikrob]]na [[fermentacija]], dolžina črevesja ter počasnejše potovanje hrane pa omogoča izboljšan stik z mikrobi, zaradi česar je prebava učinkovitejša.<ref name=pjbs>{{navedi revijo|author=Caroline J in Spillman D-M|year=2003|title=Fiber Digestion in Mammals|pages=1564-73|volume=6|issue=17|url=http://www.docsdrive.com/pdfs/ansinet/pjbs/2003/1564-1573.pdf|journal=Pakistan Journal of Biological Sciences}}</ref> Pri tem je treba omeniti, da zaradi same zgradbe črevesja večji deli hrane, ki so težje prebavljivi, hitreje potujejo po črevesju, medtem ko se manjši in topni deli hranil dlje časa zadržujejo v omenjenih delih prebavil, tudi do 100 ur.<ref name=MH48/><ref name=pjbs/> K učinkovitosti prebave naj bi prispevala tudi srčno-želodčna [[žleza]] s prebavnimi izločki. Večji deli listja, ki se ne zadržijo v slepem črevesju, potujejo po debelem črevesju, kjer se absorbira voda, s čimer varčujejo z vodo, predvsem v polpuščavskem okolju; iztrebki so tako suhi.<ref name=MH48>Martin, Handasyde; 1999, str. 48.</ref> V nuji koale pijejo vodo iz potokov, v ujetništvu pa se poslužijo tudi sveže vode.<ref name=H47>Hutchins, 2004, str. 47.</ref> Strupene presnovke koale razstrupijo s pomočjo [[Glukuronska kislina|glukuronske kisline]], ki se izloča iz [[jetra|jeter]].<ref name=M875>Macdonald, 1996, str. 875.</ref>
Tako samice kot samci spolno dozorijo pri starosti dveh let, samci se ponavadi prvič parijo pri 4. letih. Sezona [[Parjenje|parjenja]] poteka poleti, tj. na južnem tečaju od oktobra do februarja. V tem času so samci napadalni, aktivni so predvsem ponoči z značilnimi klici, sestavljenimi iz rezkih vzdihov ter renčečih izdihov. Samice in nedorasli samci se oglašajo z rezkim cviljenjem; ponavadi to pomeni, da jih preganja odrasli samec.<ref name=M872/> Samci nemalokrat uberejo agresivnejši pristop in se želijo pariti s samico navkljub njenemu zavračanju. Pri tem lahko samec npr. zgrabi samičino nogo, jo potegne dol z drevesa ter jo prisili v odnos. Tudi med odnosom se tako samec in samica oglašata s predhodno opisanimi zvoki. Tako je samo na osnovi zvokov težko ugotoviti, ali je v teku parjenje, ali pa gre praktično za predparitveni boj med samcem in samico. Bolj izkušeni skrbniki koal tudi opažajo, da samci ne opazijo znakov [[gonitev|gonitve]] pri samici in se želijo pariti z njimi ne glede na fazo spolnega cikla.<ref name=MH58/> Gonitveni cikel traja 30 dni.<ref name=H47/>
[[Slika:Koala and joey.jpg|250px|sličica|levo|Mati z mladičem]]
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi to lahko odražalo preprost vedenjski vzorec zaradi poenostavitve osrednjega živčevja, drugi zagovarjajo teorijo, po kateri gre dejansko za predparitveni ritual. Samec se s svojim vedenjem "»predstavi"« vsem samicam na določenem področju, v bodoče pa je verjetneje, da bo se samica voljna pariti z znanim samcem kot pa s tujcem. Poleg tega glasni klici privabljajo ostale samce v bližini, zaradi česar se lahko ti spopadejo med seboj; zmagovalec dobi "»pravico"« do parjenja z vsemi samicami na območju, te pa lahko ocenijo najbolj primernega, dominantnega samca za bodoča parjenja.<ref name=MH58/> Samci se parijo z več samicami. Parjenje poteka na drevesu, sama združitev je kratka, tj. do dve minuti. Med parjenjem samec zagrabi samico za tilnik z zobmi.<ref name=M872/>
 
Samice vsakoletno skotijo po enega mladiča. [[Brejost]] traja 34-36 dni. Ob rojstvu tehta mladiček le pol grama in se takoj prisesa na enega od dveh seskov v vreči. Ob starosti 5 mesecev ga mati počasi prične odvajati od sesanja ter ga delno hrano z napol prebavljenim listjem, ki se nahajajo v iztrebku; s tem mladiček pridobi mikrobe, potrebne za prebavo evkaliptusovega listja. Pri pribl. 7 mesecih mladič zapusti vrečo in do starosti 11 mesecev jaha na njenem hrbtu. Tudi po osamosvojitvi potomci še več mesecev živijo v bližini matere. Življenjska doba znaša okoli 13 let, v ujetništvu tudi do 18 let.<ref name=M872/>
 
Koale imajo le malo naravnih plenilcev, med njimi velja omeniti [[dingo|dinge]] ter večje [[piton]]e, plenilske ptice, kot sta [[Aquila audax|repati orel]] ter [[Ninox strenua|avstralska silna sova]], pa ogrožajo tudi mladiče.<ref name=MH71/>
 
== Zgodovina odnosa s človekom ==
Ime »koala« izhaja iz jezika avstralskih domorodcev in se je razvil verjetno iz različic besed ''cullewine, koolewong, colo, colah, koolah''. Eden od domnevnih prevodov bi se lahko glasil kot »brez vode«, kar se nanaša na sposobnost pridobivanja večine potreb po vodi preko prebave evkaliptusovih listov.<ref name=H49>Hutchins, 2004, str. 49.</ref>
 
Avstralski domorodci so v preteklosti lovili koale zaradi hrane, saj so zaradi svoje okornega premikanja lahka tarča za lov z [[bumerang]]om. Po tradicionalnem verovanju se mora sicer koale spoštovati, kar pomeni prepoved lomljenja kosti in ubijanja zaradi krzna, sicer se to lahko maščuje s hudo [[suša|sušo]].<ref name=H49/>
{{Quote box |quote=''»/.../Ubijanje naših nenevarnih in ljubkih medvedov je nič drugega kot pa barbarsko dejanje ... Do sedaj noben človek ni obtožil koale uničevanja žitnih polj ali trat. Prav tako se jim ne more pripisati nobenega družbenega greha ... Koale ne predstavljajo izziva za strelce ... Navkljub vsemu so že skoraj iztrebljene na nekaterih področjih/.../«''|source=[[Vance Palmer]], novelist in družbeni kritik, leta 1927|width=33%|align=right}}
Evropski naseljenci za razliko od domačinov niso spoštovali tega in so koale streljali sprva zaradi »zabave« oz. »športa«, pozneje pa so jih začeli loviti zaradi toplega in trpežnega kožuha.<ref name=H49/> Pred prihodom Evropejcev je populacija koal štela več milijonov osebkov, v drugi polovici 19. stoletja ter v prvih desetletjih 20. stoletja pa so lov, izsekovanje evkaliptusovih gozdov ter požari privedli koale na rob izumrtja. Samo leta 1924 je bilo prodanih okoli 2 milijona kožuhov v Evropo in [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. Do tega leta so bile koale iztrebljene v Južni Avstraliji ter skoraj iztrebljene v Viktoriji in Novem Južnem Walesu. Masovni poboji so sprožili množične proteste po vsej Avstraliji, verjetno pa je šlo hkrati za prvi dogodek, ki je združil Avstralce v boju proti ekološkemu problemu. Navkljub temu je revščina, ki je bila posledica suše v letih od 1926-1928, privedla do poboja nadaljnjih 600.000 koal v Queenslandu. Leta 1934 je bilo ocenjeno število preživelih koal po celotni celini samo še okoli 500-1.000.
 
V 20. in 30. letih 20. stoletja so se pričeli vzpostavljati zaščiteni rezervati za koale, do leta 1927 je bil lov na koale prepovedan v vseh zveznih državah. Intenzivni ukrepi za ohranitev koal so pričeli izvajati proti koncu druge svetovne vojne. Koale so bile priseljena na številna priobalna področja in otočja. Na nekaterih otočjih je njihovo število celo tako naraslo, da je pričelo primanjkovati hrane, zato so jih morali preseliti ponovno nazaj na celino.<ref name=M872-5/>
 
== Opombe ==
* Macdonald D. (ur.) (1996). "Koala". '''V:''' ''Velika enciklopedija: Sesalci'', str. 872-5. Ljubljana: [[Mladinska knjiga]]. ISBN 86-11-14524-0
* Martin R in Handasyde KA. (1999). ''The Koala: Natural History, Conservation and Management''. UNSW Press. ISBN 9780868405445
* Moyal A. (2008). Koala: A Historical Biography. Australian Natural History Series. CSIRO Publishing. ISBN 978-0-643-09401-7
* Tyndale-Biscoe CH. (2005). ''Life of Marsupials''. CSIRO Publishing. ISBN 9780643091993